Magyar Magyar

Citadela

CitadelaBudimpešta

Ena izmed posebnosti Citadele je, da je Kip svobode, ki stoji pri njeni jugovzhodni trdnjavi, jasno viden skoraj od povsod v Budimpešti. Kip ženske, ki v dvignjenih rokah drži palmovo vejo, se dviguje 40 metrov nad hribom ter je sčasoma postal eden pomembnih simbolov države, vendar ima tudi sama visoka utrdba bogato zgodovino.

Ime je italijanskega izvora: čeprav Citadela pomeni utrdbo, je niso zgradili le za zaščito mesta, ampak tudi za zastraševanje prebivalstva. Od leta 1987 je del Unescove svetovne dediščine.

Sprehod okrog »Bastilje na hribu Gellért«

Če vas zanima zgodovina Citadele, se morate vrniti v preteklost v čas turške okupacije, kajti takrat so Turki na mestu kapelice na vrhu hriba Gellért zgradili palisadni grad. Leta 1813 je na predlog palatina Józsefa palisadni grad zamenjal univerzitetni observatorij Uraniae, toda med obleganjem budimskega gradu leta 1849 so madžarski vojaki blizu zgradbe postavili oblegovalne topove. Zadeva se ni dobro končala, saj je bila zgradba astronomske ustanove zaradi odgovora avstrijske artilerije popolnoma uničena. V obdobju Bachovega absolutizma se je dunajski vojni svet nazadnje odločil, da bo namesto budimskega gradu postavil dobro zaščiten utrdbeni sistem okrog Pešte in Budima, da bi odbil zunanjega sovražnika, pa tudi krotil madžarsko prebivalstvo, ki je bilo zelo nagnjeno k revoluciji. Gradnja utrdbe se je začela leta 1850 po načrtih generalpodpolkovnika Emmanuela Zitte, avstrijskega vojaškega inženirja, pod poveljstvom feldmaršala Haynaua. Zasnovana je bila utrdba, dolga 220 metrov, široka 60 metrov, zaščitena s 4 metre debelimi kamnitimi zidovi, z 12–16 metrov visokimi stenamiin s strelnimi linami , za katerimi bi lahko namestili 60 sodobnih topov.

Štiri leta zatem je avstrijska vojska, katere topovi so grozili Pešti na drugi strani reke, že vstopila v njene kazemate. Preostali del utrdbenega sistema ni bil nikoli dokončan, »zadnjo obrambno trdnjavo« so postavili okrog mesta Komárno. Kljub temu je bila do leta 1899, ko se je vojska umaknila z njenih zidov, Citadela v očeh Madžarov simbol tiranije in absolutizma.

V drugi svetovni vojni je bila zgradba spet uporabljena za vojaške namene, saj so v njeni notranjosti postavili tristopenjski protiletalski bunker za zaščito Budimpešte. V kazematah so uredili skladišča in prostor za oskrbo ranjencev. Notranjost utrdbe trenutno ni na ogled, toda zaradi stalnih razstav na prostem in razkošne panorame turisti to območje še vedno z veseljem obiskujejo. To naj bo ena vaših prvih destinacij pri obisku Madžarske, oglejte si jo med daljšim sprehodom! Povzpnite se po vijugasti stezi Szirtes in že od daleč boste zagledali gričevnato Citadelo, kjer lahko celo poležavate v travi.

POTUJTE KOT MADŽAR