Ime je italijanskega izvora: čeprav Citadela pomeni utrdbo, je niso zgradili le za zaščito mesta, ampak tudi za zastraševanje prebivalstva. Od leta 1987 je del Unescove svetovne dediščine.
Sprehod okrog »Bastilje na hribu Gellért«
Če vas zanima zgodovina Citadele, se morate vrniti v preteklost v čas turške okupacije, kajti takrat so Turki na mestu kapelice na vrhu hriba Gellért zgradili palisadni grad. Leta 1813 je na predlog palatina Józsefa palisadni grad zamenjal univerzitetni observatorij Uraniae, toda med obleganjem budimskega gradu leta 1849 so madžarski vojaki blizu zgradbe postavili oblegovalne topove. Zadeva se ni dobro končala, saj je bila zgradba astronomske ustanove zaradi odgovora avstrijske artilerije popolnoma uničena. V obdobju Bachovega absolutizma se je dunajski vojni svet nazadnje odločil, da bo namesto budimskega gradu postavil dobro zaščiten utrdbeni sistem okrog Pešte in Budima, da bi odbil zunanjega sovražnika, pa tudi krotil madžarsko prebivalstvo, ki je bilo zelo nagnjeno k revoluciji. Gradnja utrdbe se je začela leta 1850 po načrtih generalpodpolkovnika Emmanuela Zitte, avstrijskega vojaškega inženirja, pod poveljstvom feldmaršala Haynaua. Zasnovana je bila utrdba, dolga 220 metrov, široka 60 metrov, zaščitena s 4 metre debelimi kamnitimi zidovi, z 12–16 metrov visokimi stenamiin s strelnimi linami , za katerimi bi lahko namestili 60 sodobnih topov.