Magyar Magyar

Zgodovinske budimpeške kavarne

Kavarna New YorkBudimpeštaVelika Budimpešta

Ko so Madžari v času turških osvajanj prvič srečali kavo, znano kot »črna juha«, nad njo niso bili preveč navdušeni. Ko pa je na začetku 18. stoletja srbski trgovec, znan kot Balázs »Kavokuhar«, odprl prvo znano kavarno, se je ta zgodba spremenila. Tako zelo, da so čez 200 let takrat že združeno Budimpešto imenovali »mesto kave«. 

Kavarna ni bila le gostinski obrat, temveč tudi središče družabnega življenja in popolno zbirališče za intelektualce. Ni naključje, da se je tudi revolucija leta 1848 začela v kavarni, v njej pa je bila ustanovljena tudi legendarna revija Nyugat. Na prelomu 19. in 20. stoletja je bilo v mestu približno 500 kavarn. Po drugi svetovni vojni pa je kavarniška kultura hitro nazadovala, večina meščanskih lokalov se je zaprla. Zdaj pa številne legendarne zgodovinske kavarne spet sijejo v svojem nekdanjem sijaju. Še v knjigi bi težko našteli prav vse, zato bomo tu predstavili najpomembnejše.

Gerbeaud

Henrik Kugler je leta 1858 odprl kavarno na Vörösmartyjevem trgu, ki jo je nato prevzel njegov poslovni partner Emil Gerbeaud. Ta kraj, ki združuje vse prednosti slaščičarne in kavarne, se je med letoma 1948 in 1984 imenoval Vörösmarty, zdaj pa spet nosi ime Gerbeaud in predstavlja madžarsko kavarniško kulturo na mednarodnih seznamih najprestižnejših kavarn.

Centrál

To kavarno so odprli leta 1887, v zgodovino madžarske književnosti pa se je zapisala z ustanovitvijo vplivne madžarske revije za književnost in javno življenje Nyugat leta 1908. Obiskovali so jo največji umetniki tistega časa, v njej je denimo Babits zaprosil za roko Ilono Tanner (Sophie Török). Med rednimi gosti pa so bili tudi Frigyes Karinthy, Géza Gárdonyi, Kálmán Mikszáth, Gyula Krúdy, Dezső Kosztolányi, Zsigmond Móricz, Géza Csáth in Lőrinc Szabó. Povojni svet pa ni prenesel klasične meščanske kavarne, zato so jo leta 1949 zaprli. Tu je našlo prostor vse od kulturnega centra do univerzitetnega kluba ELTE-ja, od leta 2000 pa tu spet deluje kavarna v nekdanjem sijaju.

New York

Med legendarnimi kavarnami ima posebno mesto seveda tudi New York, ki so ga odprli leta 1894 in je preživel obdobje razcveta kavarn. V »zlati dobi« na začetku 20. stoletja so bili tu vsakodnevni gosti člani uredništev časopisov Pesti Napló, Nyugat in Est-lapok, sem pa sta zahajala tudi Pál Szinyei Merse in Jenő Heltai. Iz knjige gostov je razvidno, da so kavarno obiskali tudi Josephine Baker, Thomas Mann in Maurice Ravel. Čeprav je bila po drugi svetovni vojni še vedno kavarna, so jo v prvotnem sijaju obnovili šele leta 2006.

Kavarna New York

Művész – Umetnik

Kavarna, odprta v nekdanji palači Szenes, se je najprej imenovala Kis-Gerbeaud, nato pa slaščičarna Művész Cukrászda, vselej pa je bila priljubljeno zbirališče umetniškega sveta. Nekoč sta tu recimo v okusni kavi in sladicah uživala Iván Mándy in János Pilinszky, danes pa v tej kavarni pogosto videvamo zvezde budimpeških gledališč.

Hadik

Z legendarnimi kavarnami pa se ne ponaša le Pešta, saj ima tudi Budim svoje prijetne kotičke. Denimo kavarno Hadik, ki so jo odprli leta 1906, resnično znana pa je postala v dvajsetih letih 20. stoletja, vendar ne toliko zaradi kave kot zaradi slavnih gostov, kot so bili Zsigmond Móricz, Dezső Kosztolányi, Frigyes Karinthy ali Milán Füst. Hadik so ponovno odprli leta 2010. 

WONDERS OF HUNGARY: CAFE CULTURE IN BUDAPESTWe have launched a mini-series in 2020 entitled Wonders of Hungary, occasionally presenting our country's beautiful treasures in about a minute to inspire you. Welcome to the next episode, in which we show you the famous cafe culture in Budapest.
Wonders of Hungary: Cafe culture in Budapest
WOW Hungary - Greater Budapest
Table - A spoonful of Hungary - Part 2: Chicken paprikash
Table - A spoonful of Hungary - Part 3: Beef stew with red wine and dumplings

POTUJTE KOT MADŽAR