Zgodovinske budimpeške kavarne

Henrik Kugler je leta 1858 odprl kavarno na Vörösmartyjevem trgu, ki jo je nato prevzel njegov poslovni partner Emil Gerbeaud. Ta kraj, ki združuje vse prednosti slaščičarne in kavarne, se je med letoma 1948 in 1984 imenoval Vörösmarty, zdaj pa spet nosi ime Gerbeaud in predstavlja madžarsko kavarniško kulturo na mednarodnih seznamih najprestižnejših kavarn.

To kavarno so odprli leta 1887, v zgodovino madžarske književnosti pa se je zapisala z ustanovitvijo vplivne madžarske revije za književnost in javno življenje Nyugat leta 1908. Obiskovali so jo največji umetniki tistega časa, v njej je denimo Babits zaprosil za roko Ilono Tanner (Sophie Török). Med rednimi gosti pa so bili tudi Frigyes Karinthy, Géza Gárdonyi, Kálmán Mikszáth, Gyula Krúdy, Dezső Kosztolányi, Zsigmond Móricz, Géza Csáth in Lőrinc Szabó. Povojni svet pa ni prenesel klasične meščanske kavarne, zato so jo leta 1949 zaprli. Tu je našlo prostor vse od kulturnega centra do univerzitetnega kluba ELTE-ja, od leta 2000 pa tu spet deluje kavarna v nekdanjem sijaju.

Med legendarnimi kavarnami ima posebno mesto seveda tudi New York, ki so ga odprli leta 1894 in je preživel obdobje razcveta kavarn. V »zlati dobi« na začetku 20. stoletja so bili tu vsakodnevni gosti člani uredništev časopisov Pesti Napló, Nyugat in Est-lapok, sem pa sta zahajala tudi Pál Szinyei Merse in Jenő Heltai. Iz knjige gostov je razvidno, da so kavarno obiskali tudi Josephine Baker, Thomas Mann in Maurice Ravel. Čeprav je bila po drugi svetovni vojni še vedno kavarna, so jo v prvotnem sijaju obnovili šele leta 2006.

Kavarna, odprta v nekdanji palači Szenes, se je najprej imenovala Kis-Gerbeaud, nato pa slaščičarna Művész Cukrászda, vselej pa je bila priljubljeno zbirališče umetniškega sveta. Nekoč sta tu recimo v okusni kavi in sladicah uživala Iván Mándy in János Pilinszky, danes pa v tej kavarni pogosto videvamo zvezde budimpeških gledališč.

Z legendarnimi kavarnami pa se ne ponaša le Pešta, saj ima tudi Budim svoje prijetne kotičke. Denimo kavarno Hadik, ki so jo odprli leta 1906, resnično znana pa je postala v dvajsetih letih 20. stoletja, vendar ne toliko zaradi kave kot zaradi slavnih gostov, kot so bili Zsigmond Móricz, Dezső Kosztolányi, Frigyes Karinthy ali Milán Füst. Hadik so ponovno odprli leta 2010.