Magyar Magyar

Madžarska, kjer še danes živijo pisane ljudske tradicije

HollókőRegija Eger

Ali vam bomo, kaj sodi v čudovito folklorno zapuščino našega doma! Naša domovina ima zelo bogato zbirko ljudskih tradicij, na kar smo lahko upravičeno ponosni. Pokaz 

Madžarska je bogata z ohranjenimi in živimi ljudskimi tradicijami ter dragoceno nesnovno dediščino, kar je zagotovo pomemben del njene kulturno-turistične privlačnosti tako za domače kot tuje turiste. Pomislite na pohod bušarov, sokolarstvo, kulturo Matyó ali na ljudske plese in glasbo; k pristni podobi naše države pa sodita še kuhanje žganja (palinke) in vinarstvo. Poglejmo, kaj spada v raznolik svet madžarske folklore!

Varuhinje ljudske umetnosti: podeželske hiše

Glavna »naloga« podeželskih hiš je ohraniti in predstaviti našo nekdanjo kulturo ter ljudsko umetnost lokalnih skupnosti; širši javnosti predstavljajo arhitekturne mojstrovine ljudske kulture, v skladu s posamezno dobo opremljene bivalne prostore ter vsakdanjik danega družbenega sloja. Med obiskom madžarskih podeželskih hiš lahko potujemo skozi čas od uvedbe dualizma do približno leta 1950.  

Drug način zaščite ljudskih spomenikov je preselitev dragocenih zgradb v etnografske muzeje na prostem, kjer omogočajo vpogled v navade kmečkega načina življenja. 

Skok v svet tradicionalnih ljudskih oblik gradnje: madžarski muzeji na prostem

Namen muzejev na prostem in vaških muzejev je predstaviti ljudske gradbene oblike z zgradbami, orodji in opremo, ki spadajo v pojmovni krog prvotne predmetne etnografije. Na Madžarskem lahko izbirate med številnimi muzeji na prostem, kjer lahko od blizu spoznate njeno folkloro.  

  • Etnografski muzej na prostem v Szentendreju:
    To je največja madžarska zbirka na prostem, ki jo pogosto imenujejo kar »Szentedrejski Skanzen«. Tu si lahko podrobno ogledate ljudsko arhitekturo značilnih regij države, način življenja in bivalno kulturo družbenih slojev v vaseh in manjših mestih.  

  • Göcsejski vaški muzej: 
    To je bil prvi muzej na prostem v državi, odprli so ga leta 1968 v Zalaegerszegu. Vas v slogu 19. stoletja nudi čudovite primere ljudskega gradbeništva: čakajo vas kmečke hiše, cerkev, kovaški mlin in gospodarske zgradbe. 


  • Skupina ljudskih spomenikov: 
    To muzejsko vas lahko obiščete v Soli (Szalafő), ki je od središča Stražne krajine (Őrség) oddaljena 8 km. Tu lahko vidite osem vsaksebi ležečih zaselkov, osupljive vaške muzeje na prostem, ki so ohranili neokrnjen stari način življenja. 


  • Nacionalni zgodovinski spominski park: 
    V tem muzeju v Ópusztaszerju si lahko med drugim ogledate tako imenovano Fesztyjevo krožno sliko, čudovito panoramsko podobo izpod rok Árpáda Fesztyja, dolgo 120 in visoko 15 metrov, ki oživi nekaj namišljenih prizorov madžarske osvojitve svoje domovine. 


  • Vaški muzej v Hollókőju: 
    Pokukajte v življenje tričlanske družine na prelomu 19. in 20. stoletja! Na ogled je takratno pohištvo, pripomočki in orodja, da si boste lažje predstavljali, kako so živeli pripadniki ljudstva Palóc v tistih časih.

  • Etnografska zbirka na prostem v Szenni: 
    Cilj te zbirke je shraniti najlepše spomine na leseno gradnjo v Somogyu v edinem vaškem muzeju v državi, ki je bil ustanovljen v živi vasi. 


  • Sóstójska muzejska vas: 
    V največjem madžarskem regionalnem narodopisnem muzeju na prostem lahko vidite zares raznoliko ljudsko arhitekturo in stanovanjsko kulturo na področju Nyíregyháze.  

  • Muzejska vas Železne županije (Županija Vas): 
    Tu stoječe vaške hiše predstavljajo ljudsko arhitekturo celotnega območja Železne županije. Ta sombotelski muzej gosti tudi številne sejme in različne programe, zato se ga splača obiskati takrat, ko poleg občudovanja same folklore ujamete še vznemirljivo prireditev. 

  • Etnografski muzej na prostem v Tihanyu: 
    Semkaj vas vabita množica ljudskih arhitekturnih spomenikov na njihovi prvotni lokaciji in razstava o njih. Oglejte si hišo ribiškega ceha, lončarsko hišo ali domovanje kmečkega gospodarja!

Madžarsko nesnovno kulturno dediščino je prepoznal tudi UNESCO

Ob omembi madžarske dediščine zagotovo kaj hitro pomislite na umetnost ljudstva Matyó. Zanjo je značilno vezenje s cvetličnimi, izbočenimi vzorci, ki izhajajo s konca 19. stoletja, pogosto pa jih srečamo na okrasnem ali uporabnem tekstilu. Nekateri izmed teh vzorcev, recimo slovite vrtnice, imajo pomembno vlogo tudi v drugih obrtnih dejavnostih. Ta značilna ljudska umetnost in noša sta z leti postali svetovno znani, Unescova medvladna komisija za nesnovno kulturno dediščino pa ju je dodala na seznam »Nesnovne kulturne dediščine človeštva.«  

Ljudska umetnost Matyó pa ni edina madžarska značilnost, ki jo je pripoznal Unesco: na njegovem prestižnem seznamu se je znašlo tudi sokolarstvo; prisoten pa je še pohod bušarov v Mohaču, to slovo od zime v maskah, pozdrav pomladi, čarobni praznik plodnosti; nazadnje pa še postopek modrega barvanja, ki je bil prevladujoč način barvanja tkanin pri izdelovanju madžarskih narodnih noš in stanovanjskega tekstila.  

Zakladnica madžarskih nacionalnih vrednot

Naša država se lahko pohvali z več hungarikumi, tipičnimi madžarskimi vrednotami, ki so del seznama madžarske nesnovne kulturne dediščine. Naštejmo nekatere izmed njih: 

  • še živa halaška tradicija šivanja čipk, kjer se te izjemno fine čipke izdelujejo z zelo natančnim ročnim delom; 

  • pretepanje v Mohi, poimenovano po »pretepanju kokoši«, ki ga po tradiciji izvajajo mladi fantje med pobiranjem jajc (to je le simbolično dejanje – kokoš simbolično udarijo po hrbtu za spodbujanje plodnosti); 

  • tradicija mlinarske potice v Borsodnádasdu, kjer ta okrogli ljudski kolač spečejo z edinstveno dvojno ponvijo, ki se odpira kot škarje, 

  • ter svetovno znani košiški način konjeniškega lokostrelstva, tradicionalna športna in prostočasna dejavnost, kjer mora tekmovalec čim večkrat natančno ustreliti s hrbta galopirajočega konja. 

#wowhungary

Delite svoje fotografije z uporabo #wowhungary

POTUJTE KOT MADŽAR