Čeprav so tla večinoma iz apnenčastega peska, ki izvira predvsem iz naplavin rek, zlasti Donave, v manjši meri najdemo še rjava gozdna tla, črno prst (černozjom), travniško prst in aluvialna tla.
Vinska okoliša Csongrád in Kunság se nahajata v najtoplejšem in najbolj sončnem delu države. Na naplavinskih in peščenih tleh običajno gojijo sorte grozdja, kot so renski rizling, kövidinka, modra frankinja in zweigelt. Kisline vin iz Velike madžarske nižine so mehkejše kot pri tistih, ki so pridelana v hribovju. Dandanes tu pridelujejo prava bistrojska vina s sadnim, živahnim slogom. Vinski okoliš Hajós-Baja ni med najbolj znanimi, a je vseeno nekaj posebnega. Razteza se vzdolž Donave.
Donavska vinska regija
Regija Szeged
To ravninsko področje v oklepu Donave in Tise, ki ima peščena tla, značilna za Veliko madžarsko nižino, slovi po svojih lahkih vinih z manj kisline. Tu prevladuje celinsko vreme, a zaradi ravnega terena in kremenčevih tal temperatura zelo niha: poletja so vroča, hladnim zimam pa pogosto sledijo spomladanske zmrzali.
Čeprav ga najdemo na najzahodnejšem robu Velike madžarske nižine, ima vendarle višjo lego na poplavnem območju Donave. Vinogradi, ki stojijo na čudovitih, poševnih bregovih, dobijo veliko sonca. Odpravite se na izlet v vasi tega vinskega okoliša, ki so bogate z vinogradi, še posebej vredna ogleda je največja kletna vas na Madžarskem, Hajós, kjer je v ulicah nanizanih 1200 majhnih vinskih kleti.