Dvorec Széchenyi, Nagycenk

Posestvo Nagycenk je stalno bivališče družine postalo v času njegovega očeta, Ferenca Széchenyija. Ferenc Széchenyi in njegova žena sta se v dvorec, prvotno zgrajen v baročnem slogu, preselila leta 1783, vanj pa sta bili preseljeni tudi bogata umetniška zbirka in knjižnica. Med preoblikovanjem dvorca je bila načrtovana nova dvoetažna zgradba, vendar je Ferenc Széchenyi ocenil, da bi bilo to preveč bahavo, zato je pripravo novih načrtov zaupal drugemu madžarskemu gradbenemu mojstru. Tako je bil leta 1799 zgrajen dvorec v klasicističnem slogu. Ferenc Széchenyi je imel tri sinove, dvorec pa je zapustil Istvánu, tako kot tudi posestvo in šest drugih naselij. Mladi Széchenyi je obiskal več evropskih velemest, med študijskim potovanjem je med drugim obiskal München, Pariz in London. Na podlagi zbranih izkušenj in doživetij je v domovini sprožil več ukrepov in tako spodbudil nastanek sodobne Madžarske. 

Dvorec v Nagycenku se je ponašal z zelo sodobno opremo. V njem je bila tudi kopalnica, kar je bilo takrat prava redkost. Imeli so tudi stranišče na izplakovanje z vodo, v sobah pa plinsko razsvetljavo. Dvorec je bil dokončno zgrajen po smrti Istvána Széchenyija. Po grofovi smrti leta 1860 je njegov sin Béla nadzoroval gradnjo cvetlične hiše. Dvorec so leta 1944 poškodovale angleške bombe, v naslednjih desetletjih pa je hitro propadal. 

Dvorec je bil skozi stoletja deležen številnih obnovitvenih del. Po rekonstrukciji so leta 1973 v dvorcu odprli Spominski muzej Istvána Széchenyija. Stalna razstava omogoča vpogled v vsakdanjik družine Széchenyi in predstavlja najpomembnejše življenjske dogodke in najljubše predmete Istvána Széchenyija. Na ogled je recimo miniaturna slika Széchenyijeve žene, ki jo je imel grof vedno pri sebi, občudujete pa lahko tudi grofov marmornati doprsni kip, izdelan nedolgo pred njegovo smrtjo. V vzhodnem krilu dvorca, kjer so nekoč bivali grofovi konji, obiskovalce čaka razstava kočij in vozov.  

Dvorec Széchenyi v Nagycenku je bil leta 2016 razglašen za nacionalni spomeniški kraj. V Nagycenku je vredno obiskati tudi mavzolej družine Széchenyi, ki je postal zgodovinski romarski kraj, zgrajen v klasicističnem slogu, najdete pa ga na pokopališkem vrtu župnijske cerkve.