Utrdbo je zgradilo pleme Tomaj, od katerega je grad leta 1282 prešel v roke Ladislava IV., od takrat pa je bil vse do izumrtja roda Arpadovcev vselej v kraljevi lasti. Pot do vhodnega stolpa vodi preko lesene brvi, kjer je nekoč stal dvižni most. Skozi ta stolp prispete na spodnje dvorišče, od tam naprej pa je ves grad vaš! Raziskovanju gradu se splača nameniti vsaj dve ali tri ure. Čeprav je majhen in ovinkast, je znotraj privlačen in skriva veliko zanimivega! Grad sestavljata spodnji in zgornji grad. V spodnjem gradu so spodnje dvorišče, okrnjena trdnjava in južni stolp, v zgornjem pa stari in stanovanjski stolp ter palača. V utrdbi so na ogled arheološka razstava, razstava vojaške in denarne zgodovine, razstava zastav in grbov, kovaška delavnica in grajski zapor, ki vas popeljejo naravnost v srednji vek. Potovanje skozi čas se začne pri Beli IV., se dotakne obdobja Karla Roberta in traja vse do konca viteškega obdobja. Po legendi naj bi Belo IV., ki je bežal pred Tatari, skril mojster za sušenje z imenom Bodó. Zato mu je pozneje kralj v znak hvaležnosti to območje podaril pod pogojem, da si tam postavi grad. Na srečo je imel Bodó sedem čudovitih, modrih hčerk, ki so izjavile, da se bodo poročile le s tistim, ki bo eno leto pomagal graditi grad. Tako je bil grad, ki so ga poimenovali Bodókő (Bodóv kamen), dokončan v sedmih letih. Seveda je na poroko deklet prišel tudi kralj, ki je rekel: »Ta grad se naj imenuje Boldogkő (Srečni kamen), saj je bilo tu najsrečnejših sedem čudovitih deklet, sedem vil!« To je seveda le legenda, ki pa si jo boste morda zapomnili lažje, kot resnično zgodovino gradu.