Po navedbah anonimnega madžarskega zgodovinopisca iz 12. stoletja je po prihodu Madžarov v Evropo, v Karpatsko kotlino, njihov poglavar Árpád sklical plemenske vodje na območju, kjer je danes naselje Ópusztaszer. Po legendi je bila na tem zboru ustanovljena madžarska kneževina in sprejeti prvi zakoni. Z nekaj pretiravanja bi lahko rekli, da je tu zasedal prvi madžarski parlament. Naselje se je od 10. stoletja vseskozi razvijalo, v 16. stoletju pa je zaradi napadov Osmanskega cesarstva ostalo skorajda brez prebivalstva. Kraj ustanovitve madžarske kneževine je bil pozabljen vse do konca 19. stoletja. Ob praznovanju tisočletja ustanovitve in obstoja madžarske države je bil leta 1896 v Ópusztaszerju dokončan spomenik Árpád, s katerim so se poklonili prvemu »državnemu zboru«. Če želite tudi vi doživeti več kot 1100 let stare zgodovinske trenutke, obiščite najpomembnejšo stavbo spominskega parka, Rotundo. Tu namreč hranijo najzanimivejšo madžarsko sliko. Slika z naslovom Prihod Madžarov, ki je dolga 120 in visoka 15 metrov, vse do danes ostaja največja madžarska slika. Árpád Feszty je to monumentalno delo s svojo ekipo zaključil leta 1894, zanimivo pa je, da podoba, raztegnjena v krog, prikazuje osvajanje s tridimenzionalnim učinkom: trenutek, ko madžarska plemena pod vodstvom Árpáda prečkajo mejo Karpatske kotline na prelazu Vereckei. Njegovo prostorskost okrepi tudi atelje, ki so ga postavili pred sliko, zato imamo občutek, da se prizor dogaja v resničnem prostoru. Zajamčeno potovanje v leto 896! Videz seveda vara, v potezah poglavarja Árpáda lahko odkrijemo obrazne poteze slikarja.
To panoramsko delo je bilo sprva razstavljeno v Budimpešti, stoletje zatem, leta 1995, pa so ga preselili v Ópusztaszer po tem, ko so ga poljski restavratorji lepo obnovili.