Po sledeh starih Rimljanov v Sombotelu

Rimska predhodnica tega mesta je Savaria, ki so jo prvi tukaj naseljeni Rimljani ustanovili okoli leta 50 po našem štetju. Bila je prva izmed rimskih predhodnikov današnjih madžarskih mest, kot so Pešta, Budim in Sopron, ki je dobila mestni status od cesarja Klavdija. Mesto je prečkala tudi trgovska »jantarna pot«, ki je vodila iz Severne Evrope proti Sredozemlju, kar je bil tudi razlog za njegovo ustanovitev, saj je bilo potrebno središče na zahodnem delu panonske poti. V mestu so zgradili cerkve, javna kopališča in javne zgradbe, tu pa se je rodil (in pozneje odraščal v Italiji) tudi eden najpomembnejših svetnikov v staroveški Evropi, sveti Martin. Po legendi se je razcvet Savarie končal s preseljevanjem ljudstev, ko je mesto zavzel hunski kralj Atila, najverjetneje pa je k temu prispeval tudi uničujoči potres, zaradi katerega so se prebivalci zatekli v Italijo. 

Obiskovalce tega sedeža županije navdušujejo staroveški spomeniki, ki jih je tukaj res veliko. Podrobno jih lahko raziščete, če mesto obiščete za en ali dva dni. Muzej Savaria, eden najstarejših in največjih muzejev v celi državi, ima izjemno bogato rimsko zbirko, najbolj znan rimski kulturni spomenik pa je svetovno znani Iseum. Po velikosti ga na svetu prekašata le znani Izidini svetišči v Aleksandriji in Rimu. Izida je bila najbolj znana egipčanska boginja, utelešenje ženskosti, zvestobe med soprogi, materinske ljubezni, vetra, plutja z ladjo, skratka marsičesa pozitivnega, zato ni čudno, da se je njen kult iz tako oddaljenega kotička Rimskega imperija razširil vse do Panonije. Rezbarije iz marmorja, ki so bile del svetišča, so odkrili po naključju, arheološka izkopavanja pa so se začela leta 1955. Iseum je edinstven po tem, da je rekonstruiran in da je v njem razstava o verski zgodovini (Arheološka delavnica in razstava Iseum Savariense), kjer so razstavljene najpomembnejše najdbe izkopavanj v letih 1955–1963 in 2001–2010, fasadni reliefi, kultni kipi in obredni pripomočki. Spoznate lahko Izidin kult in versko zgodovino rimske Panonije, pa tudi zasebno zbirko starin iz leta 1908, ki sta jo zbrala dva brata na potovanju v Egipt in je dobro ozadje za razumevanje Izidinega kulta. 

Del Iseuma pa je tudi zelo nenavaden mestni pojav, razstavni prostor pod poslovalnico banke OTP na Glavnem trgu, ki si ga lahko ogledate na skupinskih sprehodih, razkriva pa ulične predele nekdanjega južnega mestnega središča, 6 metrov široko glavno ulico in kanale, ki potekajo pod njo. Stranke bančne poslovalnice (ko čakajo v vrsti) si lahko nekdanje rimsko križišče in kanale ogledajo skozi stekleni pod. Glavni trg je hkrati srce Sombotela; med obiskom si oglejte secesijsko palačo, ki je bila sedež sombotelske hranilnice, zdaj pa je poslovno središče. 

Največje povezane antične ostanke Savarie lahko občudujete v Ruševinskem vrtu (Romkert), ki je poimenovan po arheologu Istvánu Járdányiju-Paulovicsu in se nahaja v bližini katedrale. Tu je nekdaj stala monumentalna palača, kamor so zahajali tudi rimski cesarji. Izkopavanja, ki so se začela leta 1932, so razkrila ulice, stanovanjske in javne stavbe, delavnice, lončarske peči in izjemno mozaično površino. V Ruševinskem vrtu se lahko sprehodite po z bazaltom obloženi poti, po kateri so nekoč korakali rimski sandali, si ogledate ruševine nekdanjega Merkurjevega svetišča, palače, osmerokotno kopališče in razstavo lončenih artefaktov. 

Na Trgu Dániela Berzsenyija poleg Ruševinskega vrta je na sijajni razstavi v zaprtem prostoru Sala Terrena na ogled še več rimskih zakladov. Slavnostno dvorano v pritličju Škofovske palače (Püspöki Palota) krasijo čudovite slike s starinskimi motivi ter je že sama po sebi razstavni eksponat. Tu so predstavljeni savarijski kamni, ki so jih odkrili med gradnjo sombotelskih cerkvenih objektov in rušenjem srednjeveškega gradu. Fragmenti stebrov in kipov ter nagrobni napisi so bili že leta 1784 razstavljeni v Škofovski palači, s čimer je Sala Terrena postal prvi arheološki lapidarij in muzej na Madžarskem. Vredno si je ogledati tudi razstave v drugih prostorih poznobaročne Škofovske palače, ki je ena izmed sombotelskih znamenitosti. 

V njej je tudi najstarejše in najdlje uporabljano javno pokopališče v državi, kjer so bili pokopani Rimljani in prvi kristjani ter kjer je nekoč stala rojstna hiša svetega Martina; v Centru za obiskovalce svetega Martina so na ogled rimske in zgodnjekrščanske relikvije. Če se želite poglobiti v rimski vsakdan, lahko med obiskom Zgodovinskega tematskega parka (Történelmi Témapark) izkusite življenje v Panoniji v takratnih razmerah. 

Ko se napolnite antičnega duha in življenja, si lahko v Sombotelu ogledate še številne druge muzeje in znamenitosti. Schmidtova zbirka, Sombotelska galerija, Škofijska zbirka in center za obiskovalce Jánosa Szilyja ter čudovita katedrala nudijo obiskovalcem zanimivo sprostitev. Za nameček se lahko z vodnim kolesom zapeljete po jezeru Csónakázó-tó, si ogledate bližnji Muzej na odprtem Železne županije ali pa naravne znamenitosti v Arboretumu in ekoturističnem centru Kámon.