Prebivalstvo

Obenem so odprti svetu in trmasti kot mule. Madžari so takšni. In seveda tudi drugačni. Odkar smo se v 10. stoletju naselili v Karpatski kotlini, smo namreč živeli skupaj s številnimi ljudstvi.  

Madžarska ima skoraj deset milijonov prebivalcev. Od tega jih 2,5 milijona živi v Budimpešti in njeni okolici, med njimi je tudi vedno več tujcev – mnogi med njimi so »prišli in se zaljubili« v Budimpešto. Madžarska prestolnica je najgosteje naseljeno metropolitansko območje v Srednji in Vzhodni Evropi, vendar na njenih ulicah ni videti gneče niti v glavni sezoni.

Večina Madžarov (71 odstotkov) živi v mestih. Madžarska je bila stoletja talilni lonec ljudstev. Kot je zapisal slavni madžarski pesnik Attila József: »Turki, Tatari, Romuni, Slovaki napadajo to srce...« Natančen izvor naroda je še vedno predmet znanstvenih razprav, enako pa velja tudi za edinstveni madžarski jezik. 

Zagotovo temo, da se je v 10. stoletju na ozemlju današnje Madžarske naselilo ljudstvo, ki jih Madžari štejejo za svoje prednike in so večinoma prišli iz Srednje Azije. Zgodovina naslednjih stoletij, preseljevanje in mešanje ljudstev ter določanje novih meja so dejavniki, zaradi katerih je genski sklad današnjih Madžarov zelo raznolik, hkrati pa je raznolika tudi pisana in edinstvena madžarska kultura. 84 odstotkov prebivalcev države se opredeljuje za pripadnike madžarske narodnosti. Med ostalim prebivalstvom so največja etnična skupina Romi, poleg njih pa tu živijo še Slovaki, Hrvati, Romuni, Srbi, Švabi, Rusini, Grki, Armenci in druge manjše skupine, ki ohranjajo in negujejo svojo kulturo ter tvorijo kulturno in jezikovno skupnost.

Zaradi sprememb zgodovinskih meja v današnji Romuniji, na Slovaškem, v Ukrajini, Srbiji, na Hrvaškem, v Sloveniji ter Avstriji živi precejšnje število ljudi, ki se opredeljuje za Madžare in tam gojijo svoj jezik in kulturo. Za Madžare se opredeljuje 0,12 odstotka svetovnega prebivalstva, kar je sicer malo, vendar ima sam narod močno identiteto in posebno kulturo.