Spominska hiša Bori Kisjankó

To območje je dobilo ime po madžarski etnični skupini, ki živi v tako imenovani »Deželi Matyójev«, njegova 200-letna dediščina, ki jo zastopajo vezenine, noša in folklora, pa je leta 2012 postala del Unescove nesnovne kulturne dediščine, leta 2013 pa je bila vključena še v zbirko madžarskih vrednot – hungarikumov. Ni čudno, da so domačini še danes zelo ponosni na svoje zaklade in komaj čakajo, da jih predstavijo obiskovalcem! Poleg hiš Matyójev so v mestnem predelu Hadas na ogled tudi privlačni pisani vzorci: najpomembnejši motiv tega ljudstva je potonika, oziroma vrtnica Matyójev. Vezenine so se sprva pojavljale le na okrasnih rjuhah in odejah, kasneje pa tudi na ženskih in moških oblačilih ter prtih. Sčasoma so motive naslikali tudi na zaboje, krožnike in jedilni pribor, nekatere od teh je še danes mogoče videti v tukajšnjem Muzeju Matyó.

Najpomembnejša zastopnica te ljudske umetnosti je Bori Kisjankó. Njen dom lahko obiščete, če se odpravite v najlepši, osrednji del mesta, že omenjeni Hadas. Zahvaljujoč vijugastim ulicam in pobeljenim, s trsjem kritim kmečkim hišam, vas bo to območje očaralo, popeljalo 150–200 let v preteklost in obudilo spomin na življenje v takratnem madžarskem podeželskem mestu. Tu stoji tudi hiša tete Bori, ki se je odlikovala z vezenjem in risanjem vzorcev, zato je prejela naziv mojstrice ljudske umetnosti. Zgrajena je bila okoli leta 1850 in do danes zvesto ohranja značilnosti ljudske arhitekture v Mezőkövesdu. Takoj ko vstopite v vežo, se znajdete pred kuhinjo, kakršna je bila v takratnih časih. Ob krušni peči je klop, polovico kuhinje pa zavzema odprti dimnik. V enosobni hiši je tudi shramba. Poleg izjemnih risb Bori Kisjankó lahko v spominski hiši spremljamo tudi razvoj ljudskega umetniškega sloga Matyó: poslikava postelj in skrinj je sčasoma postajala vse gostejša, od osemdesetih let 19. stoletja pa je pohištvo skoraj v celoti pokrivala bogata in barvita cvetlična dekoracija. Na stenah so svete podobe, ki so jih zaradi robov iz zlatega papirja imenovali »bakrene svete podobe«, ter »krožniki z vrtnicami«. V bližini Spominske hiše Bori Kisjankó je več ustvarjalnih hiš: vstopite v Hišico medenjakov, Hišo za slikanje pohištva, Vezilno hišo, Tkalno hišo, Lončarjevo hišo, Spominsko hišo Margit Gari in Glasbeno hišo, vabi pa vas tudi Hiša emajlirane posode. Če se želite še bolj poglobiti v svet Matyójev, se velja vnaprej dogovoriti z domačini, ki vam bodo predstavili tudi spretnosti ljudskih obrti. Ob zaključku umetniškega potovanja se lahko še sprostite v centru dobrega počutja – odpravite se v zdraviliško kopališče Zsóry!