Velika reformatorska cerkev v Debrecenu

V njej so leta 1849 prebrali Deklaracijo o neodvisnosti, ki je razglasila ločitev od Habsburške monarhije, v njej pa je zasedal tudi parlament.

Njeno predhodnico, enoladijsko cerkev, so najverjetneje zgradili mestni zemljiški gospodje konec 13. in v začetku 14. stoletja, kasneje pa so jo razširili v triladijsko gotsko cerkev. V viharju stoletij večkrat poškodovana cerkev je nazadnje leta 1802 v velikem debrecenskem požaru zgorela do tal. Zato je bila za pripadnike reformatorske vere v mestu zgrajena nova cerkev. V neoklasicističnem slogu zgrajeno veliko cerkev, ki lahko sprejme približno dva tisoč ljudi, je leta 1991 obiskal tudi papež Janez Pavel II., ki je v Spominskem vrtu položil venec k spomeniku galjotom. Danes nima le verske vloge, ampak je tudi prizorišče glasbenih pobožnosti, orgelskih koncertov in koncertov klasične glasbe.

Nazadnje je bila obnovljena kmalu po letu 2010, ko so med stolpoma naredili panoramski pločnik s čudovitim razgledom na mesto in njegov glavni trg. V stavbo vstopimo skozi vhod, ki se odpira pod levim stolpom. Obisk cerkve bo nepozaben zaradi dveh razlogov. Prvi je ogromna notranjost, drugi pa njena preprostost, neokrnjene in belo pobarvane stene. Njihova gladka površina lepo poudari bogato pozlačeno prižnico v empirskem slogu in pred njo stoječo Gospodovo mizo z intarzijo.

V cerkvi sta urejeni spominska razstava o Lajosu Kossuthu in zgodovini cerkvene skupnosti, kjer je predstavljen tudi izvirnik prve tiskane Biblije v madžarskem jeziku! Na stolpa se lahko pripeljemo tudi z dvigalom.

Iz dvigala gremo naravnost na zanimivo, temno podstrešje velike cerkve, kjer lahko z lesenih tlakovanih pločnikov preučujemo zgornjo strukturo kupole in mehanizem stare ure. Najzanimivejši eksponat polmračnega razstavnega prostora je model prvotne okrogle cerkve po zamisli Mihálya Péchyja. Čeprav je ta načrt zmagal na razpisu, ga zaradi pomanjkanja denarja nazadnje niso uresničili. Kasneje se je porodil nov koncept, ki ga občudujemo še danes. V drugem stolpu se lahko povzpnete k velikemu zvonu. Njegovega predhodnika je leta 1640 cerkvi podaril slavni madžarski knez, po požaru leta 1802 pa ga je bilo treba ponovno uliti. Če se vzpenjate še naprej, v najvišjem delu zahodnega stolpa pridete do majhne razgledne sobe. Iz odprtih oken, ki gledajo na vse štiri strani neba, lahko uživate v panorami »kalvinističnega Rima«.