Regija Sopron Madžarska za raziskovalce - 3 dni

Tu se začnejo in sem nazaj vodijo ulice mestnega središča. Skoraj vsaka stavba je kulturni spomenik, table na pročeljih hiš pa povedo mnoge zgodbe.

V srednjem veku je bil Sopron eno izmed sedmih najpomembnejših svobodnih kraljevih mest v državi; to kronanjsko obmejno mesto je zaradi svoje geografske lege v zgodovini vedno imelo pomembno vlogo kot posrednik kultur. Sem so vodile tudi stare rimske trgovske poti, vključno z Jantarno potjo. Zgradbe tukaj nudijo dom številnim muzejem, kot so Fabriciusova hiša, Lekarniški muzej, forum Scarbantia, Stara in Nova sinagoga, Eggenbergova hiša, Hiša Lábas in Cezarjeva hiša – vse si lahko ogledate med sprehodom po mestnem središču.

Hiša Storno na Glavnem trgu in cerkev Kecske (Kozja cerkev) sta še posebej pomembni!

Palači podobna vogalna Hiša Storno prikazuje zgodovino Soprona od 17. do 20. stoletja. Ferenc Storno, po katerem je hiša dobila ime, je v Sopron prišel zaradi napačnih navodil na poti. Tu je začel delati kot dimnikar, kmalu pa je odkril posebnosti na podstrešjih v mestu in okolici.

Cerkev Kecske ima že lepo preteklost, prvič je omenjena v dokumentu iz leta 1280. Nad njenim vhodom je kozji grb, ki se nanaša na dobrotnika cerkve. Tu se je odvilo več zgodovinskih dogodkov, kronanj, za njenimi zidovi pa je večkrat zasedal tudi parlament.

Palača Esterházy v Fertődu je današnjo obliko dobila v 18. stoletju; palača s 126 sobami je izjemen dvojnik dunajske palače Schönbrunn in pariške Versajske palače.

»Madžarski Versailles« sta takrat zaznamovala glasba in njegov sijaj. V palači so redno prirejali zabave, enega od teh razkošnih večerov pa se je udeležila tudi Marija Terezija. Do konca 18. stoletja je postala ena izmed največjih kulturnih središč v državi. To ni nič čudnega, saj je tu dve desetletji živel in ustvarjal tudi Joseph Haydn.

Po ogledu razstave grajskih prostorov, kakršni so bili takrat, si privoščite še sprehod po palačnem parku!

19. avgusta 1989 smo v Sopronu pisali zgodovino, in sicer ob Sopronpuszti ob madžarsko-avstrijski meji. Odprla se je meja, na stotine vzhodnonemških državljanov je od tu prešlo v Avstrijo. Ta prehod meje se je v zgodovino zapisal kot »Panevropski piknik«.

V centru za obiskovalce Spominskega parka Panevropskega piknika je »časovni koridor«, ki obuja spomin na nekdanjo železno zaveso in trenutke prehoda meje, na promenadah v parku pa najdete pohodne kamne, ki prikazujejo večje zgodovinske dogodke.