6 madžarskih naravnih čudes, ki jih nikakor ne zamudite

Vulkansko jezero na Megyerskem hribu, ki je bilo leta 1997 razglašeno za naravni rezervat, je ena najpriljubljenejših pohodniških točk v Zemplénskem gorovju. Na mestu morskega očesa je bil nekoč kamnolom mlinskih kamnov, njegove ostanke pa vidimo še danes. Deževnica, ki se je zbirala v jami, vklesani v tuf, je oblikovala jezerce, iz njegove bleščeče se vode pa se dvigajo velikanske kamnite stene. O tem, da so tu vrsto let živeli rudarji, pričajo sledovi majhnih »kamnitih stanovanj« in nekaj nedokončanih mlinskih kamnov, ki jih vidimo še danes. Obujte si udobne pohodniške čevlje in pojdite na 324 metrov visok hrib, za kar boste lepo nagrajeni: že sam pogled na skalno kotlino, ki se dviga iz gozda, je prav osupljiv. 

Če se boste po Bükku sprehajali jeseni ali spomladi, zlasti po taljenju snega ali obilnem deževju, lahko občudujete edinstvene naravne pojave. Pod južnim robom apnenčaste planote izvirajo štirje občasni kraški izviri: Imói-kő, Fekete-len ter spodnji in zgornji izvir v dolini Vöröskő. Kraška voda, ki privre na površje kot gejzir, sem privablja množice pohodnikov, in to z razlogom, saj lahko ta pojav občudujemo le nekaj tednov na leto. Najpriljubljenejši izviri doline Vöröskő so najenostavneje dostopni v naselju Felsőtárkány, 10 kilometrov od Egerja. Tu lahko uživate še v pitju kristalno čiste vode! 

Glavna znamenitost Doline zdravilnih voda je slani hrib, ki ga je ustvarila voda, ki vre iz globine 410 metrov. Poleg Egerszalóka sta na svetu le še dva kraja, kjer naletite na podobno naravno tvorbo: turški Pamukkale in Narodni park Yellowstone v ZDA. Slani hrib je nastal leta 1961, ko so na tem območju iskali zemeljski plin in nafto. Našli so le izvir, katerega voda je na površju skozi leta ustvarila 1200 kvadratnih metrov veliko apnenčasto usedlino. Zdravilna voda vsebuje kalcij, natrij, magnezij in žveplo. Do slanega hriba vodi dobro vzdrževana pešpot. 

Gozdu Gemenc v osrednjem delu Madžarske, ki je že od leta 1977 naravovarstveno zaščiten, ni para v vsej Evropi. 180 kvadratnih kilometrov gozda je vsako leto redno poplavljenih, kar ustvarja edinstven življenjski prostor. Vrbe in topoli dajejo zavetje orlom, sokolom, črnim štorkljam in čapljam, med drevjem pa živijo tudi številne srne, jeleni in divji prašiči. Posebno vzdušje poplavnega gozda bo očaralo vse pohodnike, ne glede na to, ali se na pot odpravijo peš, s kanuji ali z znamenito gozdno železnico. 

Le 25 kilometrov južno od Oroszlánya zagledate nekaj, česar gotovo ne bi pričakovali. Ko se v Gántu sprehajate med rdečimi skalami v Boksitnem geološkem parku in na razstavi Jenőja Balása o rudarjenja boksita, se vam zazdi, da ste zapustili Zemljo. Ta park je prava evropska redkost. Muzej je urejen na robu rudniške jame, kjer si lahko ogledate klasično rudarsko orodje in stare fotografije, na dvorišču muzeja pa sta dve lokomotivi, ki sta prevažali boksit. 

Seznam madžarskih naravnih čudes ni popoln brez najlepše znamenitosti doline Szalajke, ki je nedvomno slap Tančica (Fátyol). Kraška voda, ki se spušča 17 metrov po 18 stopnicah, je ustvarila jezove iz lehnjaka. Ko voda privre na površje, ogljikov dioksid v vodi izhlapi, kalcijev karbonat pa se začne obarjati in odlagati ter tvori stopničasto strukturo. Priporočamo, da slap obiščete zgodaj spomladi po taljenju snega, saj je količina vode precej odvisna od padavin in lahko poleti ali ob pomanjkanju padavin za nekaj časa slap celo presahne.