Jezero, ki ga je napolnila deževnica, ponuja čudovit razgled v vseh letnih časih. Obdano je z navpičnimi skalami, visokimi do 70 metrov, največja globina pa je 6,5 metra. Morsko oko, ki ga vidimo še danes, je plod skupnega dela človeških rok in narave, leta 1997 pa je bilo razglašeno za naravni rezervat. Od 15. stoletja in vse do leta 1907 je služilo kot kamnolom za mlinske kamne, saj je Megyerski hrib iz riolitnega tufa, ki so ga med povulkansko dejavnostjo prešle raztopine kremenčeve kisline. Tako se je tuf strdil, zaradi zrn kvarca v njem pa ima odlične abrazivne lastnosti. Rudarji, ki so delali tukaj, so tudi zase v stene izklesali majhne luknje, ki so se skupaj z nekaj nedokončanimi mlinskimi kamni ohranile do danes.
Do te stvaritve pridete po več pohodniških poteh, recimo iz vinogradov okoliša Tokaj-Hegyalja ali iz Botkőja, vsekakor pa si obujte udobne pohodniške čevlje. Poleg najdaljše zavarovane plezalne poti v državi, visečih mostov in kolesarskih poti na najvišji točki pripravljajo še razgledno točko za opazovanje morskega očesa. Urediti želijo še razstavno dvorano, ki bo obiskovalce seznanila z zgodovino proizvodnje mlinskih kamnov med 15. in 17. stoletjem. Trenutno lahko izza zaščitnih ograj z roba kamnoloma vidite skalno kotlino, napolnjeno z vodo, ter se skozi ozek rov, izklesan za odnašanje kamnov, sprehodite vse do roba jezera, se pravi v samo notranjost nekdanjega kamnoloma.