Madžarske reke in jezera so bogate z ribami, najljubši plen tukajšnjih ribičev so ščuke, somi in ostriži. Država ohranja svojo naravnost: ljubitelji terenskega jahanja lahko prosto jahajo na velikih odprtih površinah, ne da bi jih motila ograja. Danes je to v Evropi že redkost, močno pa prispeva k občutku svobode, ki se obiskovalca takoj dotakne. Zaščitene so številne rastlinske in živalske vrste, nekatere pa so v Evropi prava redkost.
Glede na svojo velikost ima država zelo raznolike naravne danosti. Skoraj petino je pokriva gozd, kjer večinoma rastejo hrasti, breze, bukve in borovci. Tukaj cvete skoraj 2200 rastlin, nekatere pa so zahvaljujoč legi in vremenu edinstvene rastlinske združbe. Številne rastline, ki jih najdemo v južnem delu države, na pobočjih Villánya in Mecseka, se najbližje pojavljajo šele v Sredozemlju.
V Hortobágyu, sredi madžarske stepe, najdemo tudi rastline, značilne za južnejše pokrajine, Nyírség pa slovi po cvetočih poljih. Gozd Gemenc, Mali Balaton, jezero Tisza-tó in rečne mrtvice nudijo skoraj nedotaknjeno okolje za prostoživeče živali in zaščitene vodne ptice.
Čeprav paprika tu ni avtohtona rastlina, pa Madžarska slovi po posušeni mleti papriki, ki se uporablja kot začimba. Paket mlete paprike iz Kalocse ali Szegeda je tipično madžarsko gastronomsko darilo in obvezna začimba za golaž.
Trije izmed desetih madžarskih narodnih parkov so uvrščeni na Unescov seznam svetovne dediščine. Za opazovanje favne so zelo primerni vodeni ogledi ptic in divjadi ter učne poti, kakršne ob strokovnem vodstvu omogočajo v Hortobágyu in ob jezeru Tisza-tó.
Flora, favna
Presenečenja skrivata tudi madžarska flora in favna, ki se nahajata na meji med vzhodom in zahodom. Na madžarskem podeželju se pogosto zgodi, da se v dežju na vrtu sprehajajo štorklje, na vrhu oreha hukajo sove, v vašem hlevu gnezdijo zaščitene ptice, pot vam lahko prekriža družina ježkov ali jelenov, na pašniku pa v hladni senci osamljenega drevesa leži kakšna čreda. Ne v narodnih parkih, ampak na preprostem vaškem dvorišču.