Kopališko kulturo so semkaj prinesli stari Rimljani, nato pa je živela naprej in prejela nove impulze med poldrugim stoletjem turške okupacije. Gyula, ki leži na jugovzhodu Madžarske, je bila najmočnejša trdnjava sistema mejnih utrdb, ki so preprečevale turško osvajanje, že takrat pa so tam imeli kopališča z bazeni z mrzlo vodo, za katere je skrbela cerkev. To se je spremenilo s prihodom Turkov, ki so v mestu zgradili enajst zdravilišč. Izgon osvajalcev z vidika kopališč ni prinesel sprememb, saj je Gyula še naprej ohranila status kopališkega mesta.
Grajsko kopališče in AquaPalota v Gyuli
Grajsko kopališče in AquaPalota v GyuliGyulaRegija Gyula
Madžarska je država kopališč, kjer so terme skoraj nacionalni zaklad. Zahvala za to gre zlasti posebnim geološkim danostim tega območja, saj skoraj povsod, kjer začnejo vrtati, na površje privre zdravilna voda. Zato je Madžarska polna odličnih kopališč, ne le Budimpešta, s takšnimi objekti se lahko pohvalijo tudi številna manjša in večja mesta ter naselja.
Današnje Grajsko kopališče (Várfürdő) je dovoljenje za gradnjo dobilo leta 1930, a se je odprlo šele leta 1959 po številnih težavah, ki sta jih povzročili svetovna gospodarska kriza in druga svetovna vojna. Zanimivo je, da je v teh krvoločnih in težkih časih celo družina Almásy, znana iz filma Angleški pacient, skušala spodbujati kopališki značaj mesta, a ne preveč uspešno, saj jim je manjkalo strokovnega znanja, samo navdušenje pa ni zadoščalo.
Grajsko kopališče v Gyuli je v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja dobilo status zdravilišča, od takrat pa je že postalo državno in nato mednarodno priznano kopališče. Ponos nadaljnjega razvoja na začetku 21. stoletja, ki je trajal skoraj poldrugo desetletje, sta visokokakovostni park savn Castello in kompleks družinskega pustolovskega kopališča AquaPalota, zgrajenega v duhu okoljske ozaveščenosti.