Magyar Magyar

Geografija

Madžarska je posebna. Nahaja se v Srednji Evropi, na meji dveh svetov, ter je kraj srečanja in talilnica različnih evropskih kultur. 

Površina države je le 93 tisoč kvadratnih kilometrov, kar zelo olajša potovanje: prečkate jo lahko v nekaj urah. Kljub temu so njene pokrajine zelo raznolike: prepredajo jo hribovja, jezera in reke.  

Glavno mesto je Budimpešta, ki jo reka Donava deli na dva dela: na gričevnati zeleni Budim ter bolj ravno in živahnejšo Pešto. Budimpešta je eno najpriljubljenejših evropskih mest in turističnih destinacij.

Debrecen, drugo največje mesto v državi, je v zadnjih letih zaradi lastnega letališča vse bolj priljubljen. Poleg prijetnih mest v provincialni Madžarski tradicionalno kulturo države predstavljajo še številne majhne vasi.
 

Madžarsko lahko razdelimo na 6 pokrajin: 

  • Alpsko predgorje 

  • Mala madžarska nižina (Kisalföld) 

  • Prekodonavsko sredogorje 

  • Prekodonavsko hribovje 

  • Severno sredogorje 

  • Velika madžarska nižina (Alföld) 

    Najbolj gospodarsko razvito je območje zahodno od Donave. Najbolj znani zgodovinski mesti Alpskega predgorja sta Sopron in Kőszeg. Malo madžarsko nižino zamejujeta reki

    Malo madžarsko nižino zamejujeta reki Donava in Raba, središče območja pa je baročno mesto Győr.

    Prekodonavsko hribovje je znano po vinskih okoliših, naravnih lepotah in provincialnem šarmu Blatnega jezera. Grozdje in vino so okoli jezera pridelovali že v rimskih časih.

    Najpriljubljenejši in najbolj obiskan del države je osrednji, vključno s prestolnico Budimpešto.

    Severna Madžarska svojo priljubljenost dolguje zgodovinskim mestom in gradovom, tukaj pa raste tudi grozdje, iz katerega pridelujejo svetovno znana tokajska in egerska vina.

    Najbolj tradicionalno območje države pa je Velika madžarska nižina, kjer sta tradicionalni način življenja, kmetijstvo in živinoreja, še vedno del vsakdana. Ta pokrajina obsega več kot polovico ozemlja države. V Hortobágyu, blizu Debrecena, na neskončni klasični travnati stepi naletite na črede ovac, sivega goveda in konj. 

    Država je precej ravninska: velik del ozemlja ne dosega 200 metrov nadmorske višine. Najvišji vrh je s 1014 metri Kékes v gorovju Mátra, kjer poleti obiskovalce čakajo pohodniške poti, pozimi pa smučarske proge. Najpomembnejši madžarski reki sta Donava in Tisa, ki sta tudi primerni za plovbo. Manjše reke in jezera so vznemirljiva in izvirna lokacija za vodne športe in vodne ture. 

    Madžarska nima stika z morjem, vendar največje jezero v Srednji Evropi, Blatno jezero, pogosto imenujejo »Madžarsko morje«. Blatno jezero lahko obiščemo v vseh letnih časih, poleti se tja odpravijo kopalci, pozimi pa ljubitelji zimskih športov. 

    Madžarska je ena izmed 26 držav schengenskega območja, po katerem lahko državljani članic EU potujejo brez mejnega nadzora. 

POTUJTE KOT MADŽAR