Glasbena doživetja na posebnih mestih

Ladja A38, ki je zasidrana na Donavi ob budimpeškem Petőfijevem mostu, je eno najpriljubljenejših koncertnih prizorišč v mestu. Seveda pa to ni bila prvotna funkcija ladje: leta 1968 so jo v ladjedelnici Lenin v Kijevu izdelali za prevoz kamenja, za kar so jo uporabljali na Donavi. Ko je spodnji del Donave med vojno v bivši Jugoslaviji postal neprimeren za plovbo, je ladja z imenom Tripolje nehala pluti in je bila nato razglašena za razbitino. Leta 2002 so jo začeli prenavljati, nakar so jo privezali k Petőfijevem mostu. Ladja tipa Artemovsk-38 (od tod ime A38) od 30. aprila 2003 deluje kot prizorišče koncertov in prireditev ter gostinski obrat in ustvarjalna delavnica. Poleg koncertne dvorane sta na ladijskem premcu tudi dva notranja bara in restavracija s 170 sedeži, poleti pa na strešni terasi potekajo manjši klubski koncerti. Leta 2010 je bila dodana nova, skoraj 50 metrov dolga in 11 metrov široka plavajoča struktura iz stekla in jekla, kjer sta razstavni prostor zlasti za sodobne umetnike in koncertna dvorana s 100 sedeži. 33 kvadratnih metrov velik panoramski televizijski studio s sodobno tehnologijo, kjer v živo snemajo večerni program za Petőfi TV, je bil dokončan leta 2015 nad teraso na ladijskem premcu. Gostje se lahko tja pripeljejo tudi z rednimi vodnimi avtobusi, ki se pri ladji ustavijo na svojem stalnem postajališču. Program je izredno raznolik, od otroških programov do rokovskih koncertov in literarnih predstav. 

V gledališki in koncertni dvorani na prostem, ki je urejena v nekdanjem kamnolomu in sodi na seznam svetovne dediščine, se odvijajo predstave že od leta 1970. V avditoriju, ki ima posebno vzdušje in je umeščen med tisočletja stare kamnite strukture, lahko na ogrevanih sedežih z nadzorovano temperaturo v predstavi naenkrat uživa približno 750 gledalcev. Dvorana je dostopna tudi za gledalce s posebnimi potrebami. Ne glede na starodavnost prizorišča je odrska tehnologija povsem sodobna. Ob zvočni in svetlobni opremi so na obeh straneh odra nameščene LED-stene, kjer so prikazani podnapisi in madžarski prevodi predstav. V orkestrski jami pred odrom lahko hkrati igra do 60 glasbenikov. Pod odrom je 1100 kvadratnih metrov velik prostor, ki je namenjen predvsem garderobam nastopajočih. Na programu so dogodki vse od običajnih in rokovskih oper ter do koncertov klasične in zabavne glasbe. 

Na seznamu svetovne dediščine je tudi jamski sistem Baradla v Aggteleku, ki je skupaj z jamskim sistemom Domica na Slovaškem največji tovrstni sistem v Srednji Evropi. Obiskovalci bodo ob ogledu kapnikov v jamah in sobanah, ki spominjajo na pravljične pokrajine, takoj začutili, da so se znašli na posebnem kraju. Zanj je značilna tudi izjemna akustika. Njeno posebnost lahko najbolje doživite v veliki koncertni jamski dvorani, kjer je edinstveni zvok podkrepljen s sodobno svetlobno tehnologijo, ki ustvarja skrivnosten in žameten sijaj. Glasbeni program zajema široko paleto žanrov, tako resnih kot zabavnih, tradicionalna pa je tudi vsakoletna silvestrska operetna prireditev 30. decembra. 

To prizorišče, ki je del svetovne dediščine in hkrati nekdanja kotlina dnevnega kopa sredi vinske regije Tokaj in istoimenskega mesta, dandanes služi ljubiteljem glasbe. Posebno vzdušje ustvarjajo bližina Bodroga, pogled na skalnato steno in seveda posebna in kakovostna tokajska vina. V velikem gledališču na prostem lahko naenkrat sedi približno 2500 gledalcev: Mimogrede, pahljačasto oblikovan avditorij spominja na vzpenjajoče se avditorije klasičnih grških gledališč. Tehnično ozadje odra, vključno z vrtljivim odrom in dvigalom, pa še izboljša koncertno izkušnjo. V skupini stavb, ki obkrožajo nekdanji dnevni kop, pa se nahajajo kavarne in vinoteke. Ljubitelji klasične in zabavne glasbe vseh zvrsti bodo v sezoni festivalov na prostem našli dogodke po svoji meri.