Gornjemadžarska vinska regija

Vinski okoliš Mátra leži severovzhodno od Budimpešte, južno od gorovja Mátra. Na njegovih pobočjih so že v srednjem veku pridelovali vino v vinogradih, zaščitenih s severa. Zaradi neverjetne panorame se je vredno zadržati med vinogradi in grozdjem, ki raste na južnih pobočjih Mátre, saj je naše najvišje gorovje tudi najvišje ležeči vinski okoliš na Madžarskem. Ob tem pa ne zamudite degustacije, saj tla, bogata s hranili, in veliko sončne svetlobe dajejo prijetna, sveža, sadna in prefinjena vina.

Še posebej dobra so vina iz naslednjih belih sort: laški rizling, leányka, muškat ottonel, sivi pinot, sauvignon blanc in chardonnay. Če od Mátre krenemo na vzhod, prispemo v Egerski vinski okoliš, ki je poldrugo uro vožnje oddaljen od prestolnice. Tu se je nemogoče dolgočasiti, saj nas poleg odličnih vin in gastronomske ponudbe očarajo še mestna kulturna tradicija, gradbena dediščina in naravne lepote.

 V tem vinskem okolišu srečamo tudi 400 let stare kleti, med katerimi je najbolj zanimiv škofijski kletni sistem. Kletni labirint lahko obiščete z vodenim ogledom, to je skorajda mesto pod mestom. Po egerski legendi je tukajšnje rdeče vino med turškimi napadi okrepilo pogum branilcev gradu. Znamenito vino tega področja je egerski bikavér (bikova kri), ki ga pridelujejo iz mešanice vsaj treh sort grozdja, med katerimi je največ modre frankinje, ob njej pa še lokalne in mednarodne sorte modrega grozdja. Egri csillag (Egerska zvezda) je tako kot bikavér mešanica, ki temelji na domačih sortah grozdja, gre pa za lahkotno, belo vino.

 Danes so tu najboljše kleti v Egerju in okoliških naseljih, kdor pa ima za odkrivanje tukajšnjih vin na voljo le en dan, naj obišče dolino Szépasszony (Dolina lepih žen), ki je pravo zbirališče številnih pridelovalcev visokokakovostnih vin. Kdor si želi v naravo, naj roma na hrib Nagy-Eged, severovzhodno od Egerja, kjer se nahajajo eni od najvišjih vinogradov v Evropi. 

Na gorskem pobočju, med Egerjem in Miskolcem, v Bükkalji rastejo grozdja vinskega okoliša Bükk. Bükkalja se razprostira na južni strani gorovja, ki mu je – v skladu z njenim vzdevkom – tako nadela krilo. Nahaja se na hribu in planoti, na uravnoteženem, pred vetrom zaščitenem območju, ki ohranja zmernejšo mikroklimo za nasade. Za vina iz okoliša Bükk je značilna rahla svežina, živahne kisline, bogastvo okusa in arome, kar je zasluga tako imenovane »limfne prsti«. Tukajšnja rdeča vina so živahno kisla, lahka, v lesenih sodih pa dozorijo v nekaj mesecih.

V značilnih belih vinih odkrijemo vonj in okus sadnosti, jabolk, sliv in citrusov. Za Bükkaljo je značilno, da so kleti, v katerih so hranili vina, vklesali v lokalni riolitni tuf. Posebnost kleti je, da so jih kamnoseški mojstri pogosto okrasili z ljudskimi motivi. Tu večinoma raste grozdje, ki daje belo vino: laški rizling, leányka, chardonnay, cserszegi fűszeres. Rdeče vino pa pridelujejo iz modre frankinje in turanskih sort grozdja.