Ime je dobila po zimzelenem grmu lobodiki (po madžarsko »čudežna jagoda«), zaščiteni sredozemski rastlini, ki raste v bližini vhoda in tu sega najdlje na sever. Prehodi v jami so nastali zaradi tektonskih premikov in jih zaznamujejo predvsem razpoklinski hodniki, dvorane in jaški. Gre za večnivojski, mrežast jamski sistem, čigar navzdol razširjene razpoke so naravni geološki del poznotriasne ederiške apnenčaste formacije, ki obdaja jamo. Le-to so odkrili v devetdesetih letih 20. stoletja, čeprav je bil krajši odsek znan že v sedemdesetih, vendar so jo za turizem uredili in odprli šele več let zatem. Njeni trenutno znani podzemni hodniki so skupno dolgi šest kilometrov – velja za osmo najdaljšo jamo na Madžarskem ,globoka pa je 136 metrov.