Kurentovanje

Kurentovanje je tradicija ljudstva Šokcev iz Mohácsa, ki je mednarodno znana in obiskana ljudska tradicija. Izvor tradicije je povezan z izgonom Turkov, saj so se nekdanji prebivalci skrili v močvirjih v okolici Mohácsa, in oblečeni v maske delali hrup, da bi pregnali vraževerne Turke. Ta običaj so najverjetneje prinesli s seboj Šokci (Šokaci) balkanskega porekla, ko so se naselili na tem območju, običaj pa se je tukaj razvil v današnjo obliko.

V tradiciji Šokcev je bistvo kurentovanja t. i. »poklade«, kar pomeni preobrazbo ali preobleko. To jemljejo zelo resno: praznik pod masko doživljajo kot spremenjeno, bolj instinktivno stanje zavesti, neodvisno od časa in prostora. To je čas, ko je na voljo veliko stvari, ki jih vsakdanje življenje ne dopušča. Prava tradicija kurentovanja je, da mora obraz, torej identiteta, med praznovanjem ostati skrit, zato nekateri ljudje v ta namen tudi zamenjajo maske.

Kurent je glavni lik praznika: pošast z lesenim obrazom, oblečen je v obrnjen kožuh, s slamo napolnjene hlače, volnene nogavice, in obut v opanke. Kožuh je v pasu prevezan z verigo ali vrvjo, včasih tudi s pasom, stalna oprema kurenta pa so kravji zvonec, raglja ali ježevka. Kurent ima lahko tudi druge dodatke, kot so lesene vile, leseni ribežen, leseni drog za nošenje vode, bikovka, lutka v leseni kadi ali buče, pritrjene za pas. Po mestu se kurenti pogosto vozijo z vozmi in na okrašenih prikolicah traktorjev. Del tradicije je postalo, da skupine kurentov vsako leto tekmujejo, kdo si bo izmislil najbolj duhovito, presenetljivo in hkrati tradicionalno, a vseeno novo zamisel svojega videza.

Lepe kurentkinje so dekleta, oblečene v šokaške ljudske noše, ki si obraz pokrivajo s tančicami, in občasno tudi moški. Njihova pomembna praktična naloga je koordinacija kurentov, ki imajo zaradi maske pogosto zmanjšano vidno polje. Vodijo jih tako, da se naslanjajo nanje ali hodijo ob njih, so oči kurentov.

Kurente spremljajo »jankeli«, oblečeni v raztrgana oblačila in z raztrganimi vrečami na glavah. Njihova naloga je, da z moko, pepelom, vrečkami žagovine - danes večinoma le s slednjimi - odganjajo ljudi z ulice, zlasti otroke, ki se jim posmehujejo in šaljivo udarijo vsakogar, ki jih dosežejo.

Kurenti imajo v mestu tudi uradne skupine, ki se skupaj pripravljajo na veliko praznovanje, hkrati pa ohranjajo dobre stike in si med seboj pomagajo skozi vse leto. Obstaja več kot 50 takšnih uradnih skupin, obstajajo pa tudi kurenti, ki se pojavljajo in delujejo zunaj teh skupin.

V starih časih so glasne skupine kurentov hodile od hiše do hiše, kjer so njihove dobre želje in odganjanje zime nagradili s hrano in pijačo. Danes je njihov pohod prerasel v dogodek po vsem mestu. Središče današnjih dogodkov je na trgu Széchenyi, kjer je veliko zvoka in svetlobe: streljajo s topovi, prižigajo ognje, povzročajo čim več hrupa.

Na pustno nedeljo se kurenti odpravijo čez Donavo, priredijo parado, krsto zime spustijo v vodo in na ta večer prižgejo največji ogenj.

Turisti prihajajo predvsem zaradi programov ob koncu tedna, prebivalci Mohácsa pa pust praznujejo tudi v torek, ko na glavnem trgu zažgejo (še eno) krsto zime na drugem ognju in tako pozdravijo pomlad.

Maske, ki so postale simbol praznika, izdelujejo poklicni rezbarji mask in ljudski obrtniki, ki se med seboj spoštujejo, njihov slog pa je prepoznaven v njihovem delu. Nekateri verjamejo, da si pravi kurent sam izreže svojo masko.

Kurentovanje v Mohácsu je od leta 2009 na Unescovem reprezentativnem seznamu nesnovne kulturne dediščine.

• Tradicionalni vzklik kurentov med pohodom je "bao-bao!".
• Ko so kurenti še hodili od hiše do hiše, so prebivalcem hiše z rogom naznanili svoj prihod, nato pa so se ob glasnem ropotanju in tresenju živinskih zvoncev sprehodili po dvorišču, poteptali po vogalih stavb, obšli živino v hlevih, kurent z vrečo pepela pa je posipal pepel na slamo živali, na tla verande in na prag vrat kot sredstvo za odganjanje bolezni in zlega.
• S seboj so nosili tudi pluge, s katerimi so preorali dvorišče in nato simbolično posejali seme žti, da bi zagotovili bogato letino. Na prelomu iz 19. v 20. stoletje so preorali le dvorišče kmeta, ki jim ni dovolil vstopa z lepo besedo.
• Prej so na kurentovanju lahko sodelovali le samski moški in poročeni moški, stari od 45 do 50 let, ženske pa so pomagale le pri oblačenju moških. Danes se je to spremenilo in v kurenta se ne oblačijo le možje iz Mohácsa, temveč tudi lokalni otroci in pogosto tudi ženske.
• Simbolno orožje kurentov je ježevka, sestavljena iz številnih majhnih delov, brez žebljev, kot predhodnik logičnih ugank, ki jih poznamo danes in prav tako je simbolizirala spretnost.
• V starih časih je bila vrlina, da so se kurenti medsebojno pomerili, da bi ugotovili, ali se pod masko skriva mladi ali stari kurent.
• Kurentov rog je bil narejen iz vrbe, ki so jo prepolovili in izdolbli ter na več mestih zvezali z vejami, da ni razpadlo, nato pa postavili v hlev, kjer se je izdelan rog na vlažnem zraku dobro nabreknil in oddajal čudovit zvok. Rog, ki je bil pogosto dolg tri metre, je nosil en kurent, drugi pa je pihal vanj. Danes se na splošno uporabljajo naprave za ustvarjanje zvoka, ki so enostavnejše za uporabo.
• Ljudski glasbeniki spremljajo skupine kurentov vseh šest dni karnevala in tudi sami sodelujejo na prireditvah. Orkestrska spremljava je običajno tamburaški orkester, vse pogosteje pa so danes vključeni tudi dudarji, glasbeniki so dandanes že sestavni del praznovanja.
• Noša lepih kurentkinj se pogosto prenaša iz roda v rod in nekatere od teh oblek so stare več sto let. Posamezna noša je lahko vredna več kot celotna obleka kurenta.