Narodni parki prikazujejo, ohranjajo in preučujejo biotsko raznovrstnost in dragocenost naravnih združb na Madžarskem. V različnih madžarskih regijah je deset velikih narodnih parkov, od katerih so številni uvrščeni na seznam svetovne dediščine.
Do Narodnega parka Aggtelek se lahko iz Miskolca pripeljemo po cestah v dolinah Sajó ali Bódva. Med krajema Jósvafő in Aggtelek se lahko peljemo po pravih vijugastih gorskih serpentinah. Na območju jame Baradla so na voljo številne daljše in krajše pohodniške poti. Neverjetno je, da kljub navidez težkim pogojem za življenje med jamskimi stenami živi skoraj 500 različnih živalskih vrst.
Znotraj samega parka ločimo šest krajinskih varstvenih območij: Mali Balaton, Keszthelysko hribovje, kotlino Tapolca, kotlino Káli, kotlino Pécsely in polotok Tihany. Posebnost omenjenih pokrajin Balatonskega višavja je, da so videti, kot bi spadale k Sredozemlju. Mali Balaton je recimo zaščiten z mednarodno Ramsarsko konvencijo o zaščiti mokrišč. V Tapolci so ogleda vredna jezera, na polotoku Tihany pa submediteransko redko rastlinstvo in živalstvo jezer, ki jih obdajajo stožci z izvirom termalne vode. Redka ptica gnezdilka na polotoku je na jugu razširjeni veliki skovik, tu pa živijo tudi pojoči in jesenovi škržati, ki poletne večere napolnijo s svojim glasnim žvrgolenjem.
Bükk je najvišje neprekinjeno madžarsko gorovje z dvainštiridesetimi vrhovi, višjimi od 900 metrov, najvišji pa je 959 metrov visoki Istállós-kő. 97 odstotkov te gorske verige pokriva gozd. Zaradi mikroklime njene razgibane površine je bogata z živalskim svetom. Poleg sredozemskih in visokogorskih vrst so tu tudi ostanki ledeniških vrst. Kraški sistem tega gorovja z več sto jamami je zelo pomemben tudi za oskrbo območja s pitno vodo. Njegove jame – na gori Istállós-kő, Suba-lyuk ali Seleta – so pomembna arheološka najdišča.
Park predstavlja svet neokrnjenih poplavnih gozdov in močvirij okoli Donave in Drave. Tu se razprostira največji madžarski nižinski poplavni gozd Gemenc, ki je znan po populaciji jelenov in divjih prašičev, hkrati pa je tudi pomemben ptičji rezervat. Tu živijo tudi nekatere vrste zaščitenih ptic, kot so belorepec, sokol plenilec in črna štorklja. Na strmih rečnih bregovih pa se zadržujejo družine obrežnih lastovk.
Edinstvena podoba Narodnega parka Donava-Ipoly je posledica pestrih površinskih oblik, saj je poleg rečnih dolin mogoče raziskovati tudi gore in ravnice. Park, ki se razprostira ob gorovjih Pilis in Börzsöny med Donavo in reko Ipoly, je izjemno priljubljen pohodniški cilj. Gore iz apnenca in dolomita so odličen teren za nastanek jam. Zato je razumljivo, da se večina od skoraj 200 jam v narodnem parku nahaja v gorovju Pilis. Rastlinstvo narodnega parka vključuje številne vrste, ki so endemične za Karpatsko kotlino, nekatere pa najdemo samo v Narodnem parku Donava-Ipoly. Ena takih vrst je madžarska lupina (Ferula sadleriana). Na pobočjih živita osupljivo lepa velikonočnica in navadni (travniški) kosmatinec.
Nežidersko jezero na meji z Avstrijo ni le počitniško letovišče in športno središče, temveč tudi čudovit dom za ptice, trstičje in slane ribnike. Polovico jezera, skoraj 90 odstotkov madžarskega dela, prekriva trstičje, na tretjini pa prevladuje močvirska vegetacija. Živalstvo jezera, trstičje, slana območja in slani ribniki so kot drug svet. Najdragocenejše vrste rib, ki živijo v jezeru, so činklja, smuč, velika senčnica, ščuka in krap. V trstičju pa živijo graciozna velika bela čaplja, čaplja žličarka, rjava čaplja, veliki grebenar, tukaj pa gnezdi tudi rjavi lunj. Prebivalec te pokrajine je tudi kuščar, ki je preživel ledeno dobo. Slani ribniki nudijo dom številnim živalskim vrstam, med drugim kržuljem, sabljarkam, zlatim pegavkam in belorepcem.
Uredništvo revije National Geographic Travel je za leto 2020 izbralo 25 najboljših turističnih destinacij na svetu v petih kategorijah: pustolovščina, kultura in zgodovina, narava, družina in trajnost. Na ta slavni seznam s potovalnimi cilji, ki jih lahko raziščete, je uvrščen tudi Narodni park Hortobágy. V Hortobágyu ohranjajo tradicijo pastirstva in čikošev, medtem ko neokrnjena narava, bogata favna, številne možnosti za pohodništvo in neskončna stepa »pusta« ponujajo čudovita doživetja. Beseda »pusta« je slovanskega izvora in pomeni praznino. Poimenovanje ni naključje, saj tu na leto pade le 500 milimetrov dežja. Park ima štiri ločena predstavitvena območja: močvirje Egyek-Pusztakócs, Hortobaški ribnik, pusto Nyírő-Lapos-Nyárijárás in živi svet jezera Tisza-tó. Vse našteto je prispevalo k temu, da je ta predel države postal del svetovne dediščine.
Rezervat skrbi za naravne vrednote območja med Donavo in Tiso ter zajema tudi območje Prekotisja v županiji Csongrád-Csanád. Najbolj obiskan del Narodnega parka Kiskunság je prastaro brinje v Bugacu, njegovo središče pa je Pastirski muzej Bugacpuszta. V okolici Fülöpháze vidimo sipine, v Apajpuszti pa salinizacijo tal. Na travnikih Spark in Alpár je veliko mrtvic Tise, kjer lahko opazujemo bele lokvanje in cvetoči rumeni blatnik. Gozdno območje Tőserdő pa ponuja očarljive prizore živahnega ptičjega življa, ki ga sestavljajo bele in sive čaplje ter čopasti ponirki.
Jezera Kunság na ravnici Solt tvorijo največji sistem slanih jezer na Madžarskem, kjer gnezdijo ptice sabljarke in navadne čigre. Na otoku Korom je največja evropska kolonija rečnih galebov.
Naloga narodnega parka je varovanje saliniziranih zemljišč, močvirij, ki se krčijo, poplavnih gozdov in propadajočih step s puhlico ter njihovega živalstva v južnem delu Prekotisja. Območje lahko razdelimo na dva različna dela: Körösvidék z značilnimi poplavnimi ravnicami in puhličasto planoto Békés-Csanád, kjer je recimo v bližini mesta Dévaványa največja populacija dropelj v državi. Na tem območju živijo tudi številne zaščitene in redke ptice. Med njimi so prlivka, rjava komatna tekica, jerebica, močvirska uharica in močvirski lunj.
Poleg same Stražne krajine park obsega tudi Slovensko Porabje in neregulirano dolino reke Rabe. Na travnikih Slovenskega Porabja se maja razbohotijo cvetlice, kot so dlakava lučca, zvončnica in zlatica, ki jim dajo razkošen barvit videz. Na travnikih med griči rasteta močvirski tulipan in sibirski iris ter živita metulja travniški postavnež in močvirski cekinček. V Stražni krajini najdemo bukove in iglaste gozdove, kjer domujejo najmanjše evropske ptice, rumenoglavi in rdečeglavi kraljički. Ob Rabi gnezdijo ptiči čebelarji, vodomci in sive čaplje, v poplavnih nasadih vrbe ob reki pa sta prisotna tudi zelo redka bober in vidra.