Po sledeh ljudskega izročila

V več madžarskih pokrajinah so muzeji posvečeni ljudski umetnosti in tako hranijo tradicionalne motive. Pomemben del zbirke Muzeja Matyó v Mezőkövesdu in Muzeja Palóc v Balassagyarmatu sestavljajo značilne noše, tekstil, pohištvo in posode obeh pokrajin in etničnih skupin, pa tudi predmeti ljudskega verovanja ter običajev in tradicij. Od leta 2012 je umetnost ljudstva Matyó vpisana na Unescov seznam nesnovne svetovne dediščine. Zbirka Muzeja Antala Regulya in Ustvarjalne hiše ljudskih obrti v Zircu se osredotoča na tradicionalne ljudske obrti in njihovo orodje, v skladiščih, ki so odprta za obiskovalce, pa je na ogled tradicionalno kovaško, kolarsko, sodarsko in čevljarsko orodje.

Največja madžarska zbirka keramike, Muzej lončarstva Túri v Mezőtúru, ki jo sestavlja nekaj več kot 8 tisoč kosov keramike, je bila pripravljena izrecno za predstavitev ljudskega lončarstva in lončenih posod. 1000 predmetov Madžarskega muzeja ljudske uporabne umetnosti, ki deluje v sklopu budimpeške Hiše tradicij (Hagyományok Háza), predstavlja zgodovino, ustvarjalce in trende ljudske umetnosti. Podobno kot budimpeški tudi muzeji drugod organizirajo redne dogodke za promocijo ljudske umetnosti ter izobraževalne dejavnosti za otroke in skupine otrok. 

Etnografski muzeji na prostem (skanzeni) v več delih države omogočajo spoznavanje tradicionalnega kmečkega življenja v pristnem okolju. Szentendrejski etnografski muzej na prostem predstavlja tradicionalne domačije, kmečke stavbe madžarskih pokrajin od 18. do 20. stoletja, s poudarkom na tipih bivališč, značilnih za te pokrajine. Podobni muzeji v drugih delih države so tesneje povezani z lokalnimi značilnostmi in ohranjajo značilno kmečko kulturo pokrajine. V muzeju na prostem v Szenni je prikazana ljudska arhitektura županije Somogy in hribovja Zselic, v etnografskem muzeju na prostem v Nagyvázsonyu pa Bakony in Balatonsko višavje. V Muzeju na prostem Göcseji v Zalaegerszegu vidimo preteklost zalskih naselij, recimo skedenj iz Nagykutasa in žganjekuho v Csödeju, kjer še danes kuhajo t. i. palinko.

V Muzejski vasi Pityerszer v Soli (Szalafő) arhaične, s slamo krite stavbe Stražne krajine stojijo na svojih prvotnih mestih. Muzejska vas Sóstó v Nyíregyházi predstavlja ljudsko arhitekturo županije Szabolcs-Szatmár-Bereg. V sombotelski Muzejski vasi Železne županije so zbrane značilne hiše in druge stavbe pripadnikov madžarske, nemške, hrvaške in slovenske narodnosti iz 27 naselij. V 19 stavbah etnografske zbirke na prostem, ki je del Nacionalnega zgodovinskega spomeniškega parka v Ópusztaszerju, so predstavljene tradicije različnih pokrajin države, kar omogoča vpogled v življenje in obrtništvo vasi in kmetij v 19. stoletju. Hollókő, ki je na Unescovem seznamu svetovne dediščine, še vedno ohranja značilnosti naselja ljudstva Palóc z začetka 20. stoletja. Pravzaprav je cela vas nekakšen muzej na prostem, kjer so ljudske tradicije še vedno del vsakdanjega življenja.