Pot čudežnih rabinov

Na romarski poti obiščemo grobove nekdanjih čudežnih rabinov, spoznamo njihovo življenje, z njimi povezane legende, zgodovino in tradicijo judovskih prebivalcev teh vasi, njihovo vlogo v regiji in dih jemajoče čudovite griče Tokaj-Hegyalje. Romanje se začne in konča v Judovskem kulturnem in informacijskem centru v kraju Mád, kjer je bila nekdaj rabinska šola. Zato je Mád značilni judovski kulturni spominski kraj v Tokaj-Hegyalji. V Mádu si lahko ogledate tudi sinagogo, ki je bila zgrajena konec 18. stoletja v kitastem slogu. Sinagoga v Mádu je ena najlepših sinagog na svetu in je upravičeno uvrščena v ameriški album 100 najlepših sinagog na svetu. Tu je tudi največje judovsko pokopališče v Tokaj-Hegyalji, kjer so grobovi priznanih rabinov skupnosti, Abrahama Schwartza in Mordehaja Winklerja. Od sredine 18. stoletja so v Tarcalu živele judovske družine iz Poljske.

Njihova baročna sinagoga je bila zgrajena med letoma 1790 in 1810 v kitastem slogu. Na judovskem pokopališču v Tarcalu je grob slavnega vaškega rabina Jakoba Spire. Naša naslednja postaja je Tokaj, kjer so nekdanjo sinagogo popolnoma prenovili in preuredili v kulturni in konferenčni center. V bližini je edina delujoča molilnica v regiji. Zanimivo je, da se staro pokopališče nahaja v bližini ruševin tokajskega gradu, na poplavnem območju Bodroga, zato je do njega mogoče priti le s trajektom. Bodrogkeresztúr je eden od vrhuncev poti, saj je tu živel znameniti čudežni rabin judovske skupnosti, Reb Steiner Saje. Spominska hiša, zgrajena na mestu nekdanjega bivališča čudežnega rabina, je priljubljen romarski kraj, kot tudi rabinov grob na judovskem pokopališču na hribu Dereszla. Druga pomembna postaja na poti je Olaszliszka, katere čudežni rabin Friedmann Cvi Herschele je odraščal v mestu Sátoraljaújhely, v hiši prav tako slavnega Mojzesa Teitelbauma, po njegovi smrti pa je Olaszliszka postala središče hasidizma na Madžarskem. Ne spreglejte niti samega Sátoraljaújhelya, kjer se nahaja grob rabina Teitelbauma, ustanovitelja hasidizma na Madžarskem, urejen v sodobnem arhitekturnem slogu. Njegovo karizmatično osebnost so častili kot cadika, čudežnega rabina, njegov nasvet so iskali na vseh področjih življenja, veliko ljudi pa ga je obiskovalo tudi zaradi njegovih talismanov, ki so imeli zdravilno in zaščitno moč.

Danes sta ostali le še dve judovski pokopališči in majhna porušena molilnica. Od vhodne dvorane stoletnega pokopališča, ki se vzpenja po hribu nasproti železniške postaje, je le nekaj korakov do groba Mojzesa Teitelbauma. Nekdanje sinagoge v Erdőbényeju ni več, na nekdanje judovsko prebivalstvo spominja le ograjeno judovsko pokopališče na robu vasi. Tu najdemo tudi edino judovsko kopališče v regiji, katerega propadajoča stavba je nujno potrebna obnove. Rojstna hiša Williama Foxa, ustanovitelja ameriškega filmskega studia Fox, se nahaja v kraju Tolcsva, tri kilometre od Erdőbényeja. Med najpomembnejšimi osebnostmi ameriškega filma sta bila Adolph Zukor, rojen v Ricseju, prvotno Adolf Zucker, in William Fox, rojen v Tolcsvi kot Vilmos Fuchs. Judje, ki so se leta 1765 naselili v Abaújszántóju, so prišli iz bližnje Avstrije ter Češke in Moravske in so bili pod zaščito princa Karla Bretzenheima.

Naselje je bilo nekoč pomembno trgovsko in tržnično središče. Velika sinagoga, ki se zdaj uporablja kot skladišče, je bila zgrajena leta 1896. Na urejenem pokopališču sta vredna ogleda grobova dveh znanih rabinov, Eleázárja Lőwa in Arjeja Lőba Lipschütza. Prvi judovski trgovci z vinom so se v Tállyi, ki je zadnja postaja na poti, naselili v 17. stoletju. Od takrat je judovsko prebivalstvo stalno naraščalo in v nekem obdobju so bile v naselju tri sinagoge. Vendar so jih po holokavstu preuredili ali porušili. Na judovskem pokopališču, ohranjenem na robu vasi, v »ohelu« počivata slavna rabina iz Tállye, Rosenbaum Gerson in njegov sin Arje Leib.