Budapest
Loading...
Magyar Magyar

Prvi stalni budimpeški most čez Donavo: Széchenyijev verižni most, okrašen z ogromnimi kamnitimi levi

Széchenyijev verižni mostBudimpešta

Kaj, če ne Széchenyijev verižni most, je eden najlepših budimpeških simbolov? Čeprav že podoba prvega stalnega budimpeškega mostu čez Donavo govori sama zase, je vredno pogledati »v zgodovinske knjige«, da bi ga resnično cenili. Pa poglejmo! 

István Széchenyi, idejni oče mosta, ki mu pogosto rečejo kar Verižni most, je zaradi svoje pomembne politične, kulturne in gospodarske vloge dobil vzdevek »največji Madžar«. Čeprav ni dvoma, da je povezava med Budimom in Pešto v 19. stoletju iz več razlogov postajala vse bolj nujna, je h gradnji mostu prispevala tudi Széchenyijeva osebna izkušnja: grof je iz Debrecena po novici o očetovi smrti leta 1820 hitel na Dunaj, zaradi slabega vremena pa se je njegovo potovanje zavleklo na več dni, saj je bilo nemogoče prečkati Donavo. Verjetno je takrat dobil idejo o gradnji stalnega mostu, da bi »združil domovino in zacelil njeno srce, ki ga je Donava razsekala na dvoje«. Most bi omogočil nemoten promet med vzhodnim in zahodnim delom države. 

Komu se lahko zahvalimo za Verižni most?

Verižni most, mojstrovina iz 19. stoletja, je bil dolgo časa edini stalni budimpeški most čez Donavo. Zamislil si ga je István Széchenyi, oblikoval William Tierney Clark, zgradil Adam Clark, večino financiranja pa je zagotovil bankir György Sina. Most so gradili med letoma 1839 in 1849, kipar János Marschalkó pa je za oba konca mostu izklesal štiri znamenite kamnite leve. 

Težka usoda, čudovit končni rezultat

Lepi Verižni most, ki ne sme manjkati v nobenem gradivu o Madžarski, ima prav šokantno zgodovinsko ozadje. Nočemo se spuščati v podrobnosti, zato bomo vse, kar morate vedeti o tej znamenitosti, povzeli v nekaj točkah:  

Leta 1848, leto pred dokončanjem mostu, se je vlečna veriga škripčevja strgala, zato se je del konstrukcije odtrgal, z njo pa je v reko padlo več ljudi, tudi sam István Széchenyi. Čeprav jih je večina priplavala na kopno, je en delavec žal izgubil življenje, kar je za nekaj časa prekinilo gradbena dela. 

Gradnjo mostu je oviral tudi boj za neodvisnost od Habsburškega cesarstva, ki se je začel prav leta 1848. Obe strani sta ga bolj ali manj uspešno poskušali razstreliti, da bi ustavili sovražne čete. 

Slovesnost ob otvoritvi mostu, ki je bil dokončno zgrajen leta 1849, je bila precej ponižujoča. Vodil jo je avstrijski general Haynau, ki je šest tednov prej dal usmrtiti 12 madžarskih vojaških častnikov, ki jih madžarski zgodovinski spomin imenuje »aradski mučenci«. 

Zato slovesnost ni bila kaj preveč vesela. Število udeležencev je bilo majhno, med njimi pa ni bilo Istvána Széchenyija. Pravzaprav mostu ni nikoli prečkal, saj se je takrat že zdravil v psihiatrični bolnišnici, kjer si je kasneje vzel življenje. 

Naslednji udarec je mostu prizadejala druga svetovna vojna, saj so ga leta 1945 razstrelili nemški vojaki. 

Prenovljeni most je bil predan namenu leta 1949, sto let po postavitvi prvega mostu.  

Legenda o slavnem levjem jeziku

Najbolj znana legenda o mostu je povezana z ogromnimi kipi levov na obeh koncih. Dolgo časa se je govorilo, da je ustvarjalec levov János Marschalkó živalim pozabil izklesati jezik, ko pa so ga opozorili na to, naj bi od sramu naredil samomor. Naj vas potolažimo, da je to samo legenda: levi imajo jezike, ki jih vidite, če pokukate v usta kamnitih plenilcev.  

POTUJTE KOT MADŽAR