Prvi stalni budimpeški most čez Donavo: Széchenyijev verižni most, okrašen z ogromnimi kamnitimi levi

Verižni most, mojstrovina iz 19. stoletja, je bil dolgo časa edini stalni budimpeški most čez Donavo. Zamislil si ga je István Széchenyi, oblikoval William Tierney Clark, zgradil Adam Clark, večino financiranja pa je zagotovil bankir György Sina. Most so gradili med letoma 1839 in 1849, kipar János Marschalkó pa je za oba konca mostu izklesal štiri znamenite kamnite leve. 

Lepi Verižni most, ki ne sme manjkati v nobenem gradivu o Madžarski, ima prav šokantno zgodovinsko ozadje. Nočemo se spuščati v podrobnosti, zato bomo vse, kar morate vedeti o tej znamenitosti, povzeli v nekaj točkah:  

Leta 1848, leto pred dokončanjem mostu, se je vlečna veriga škripčevja strgala, zato se je del konstrukcije odtrgal, z njo pa je v reko padlo več ljudi, tudi sam István Széchenyi. Čeprav jih je večina priplavala na kopno, je en delavec žal izgubil življenje, kar je za nekaj časa prekinilo gradbena dela. 

Gradnjo mostu je oviral tudi boj za neodvisnost od Habsburškega cesarstva, ki se je začel prav leta 1848. Obe strani sta ga bolj ali manj uspešno poskušali razstreliti, da bi ustavili sovražne čete. 

Slovesnost ob otvoritvi mostu, ki je bil dokončno zgrajen leta 1849, je bila precej ponižujoča. Vodil jo je avstrijski general Haynau, ki je šest tednov prej dal usmrtiti 12 madžarskih vojaških častnikov, ki jih madžarski zgodovinski spomin imenuje »aradski mučenci«. 

Zato slovesnost ni bila kaj preveč vesela. Število udeležencev je bilo majhno, med njimi pa ni bilo Istvána Széchenyija. Pravzaprav mostu ni nikoli prečkal, saj se je takrat že zdravil v psihiatrični bolnišnici, kjer si je kasneje vzel življenje. 

Naslednji udarec je mostu prizadejala druga svetovna vojna, saj so ga leta 1945 razstrelili nemški vojaki. 

Prenovljeni most je bil predan namenu leta 1949, sto let po postavitvi prvega mostu.  

Najbolj znana legenda o mostu je povezana z ogromnimi kipi levov na obeh koncih. Dolgo časa se je govorilo, da je ustvarjalec levov János Marschalkó živalim pozabil izklesati jezik, ko pa so ga opozorili na to, naj bi od sramu naredil samomor. Naj vas potolažimo, da je to samo legenda: levi imajo jezike, ki jih vidite, če pokukate v usta kamnitih plenilcev.