Eden najodličnejših primerov madžarskega eklekticizma, Ribiška trdnjava, stoji v 1. budimpeškem okrožju, v Budimski grajski četrti. Ta objekt je pomemben del mestne krajine, od leta 1987 pa je skupaj z Budimsko grajsko četrtjo uvrščen na seznam Unescove svetovne dediščine. Sprehodite se po njenem 140 metrov dolgem pročelju, saj ponuja neverjetno panoramo, z nje pa lahko posnamete čudovite fotografije še ene pomembne znamenitosti, parlamenta.
Skrivališče arheoloških zakladov
Ribiška trdnjava je prvotno služila kot obrambni del budimskega obzidja. Ime je dobila po Ribiškem mestu pod njo – po potrebi so trdnjavo branili ribiči, ki so tam trgovali. Njena obnova se je začela leta 1899 po načrtih arhitekta Frigyesa Schuleka, dokončana pa je bila 9. oktobra 1905. Dela so tako dolgo trajala tudi zato, ker so med njimi naleteli na številne pomembne arheološke najdbe, recimo gotske in renesančne nagrobnike, pa tudi na svetišče nekdanje dominikanske cerkve. Po zamislih Frigyesa Schuleka celoto objekta tvorijo tristopenjsko stopnišče, severna in južna trdnjava, hodniki ter južno trdnjavsko dvorišče. Za severni stolp je določil nekdanji Obveščevalni stolp, južnega pa je zgradil sam. Na prenovljenem trdnjavskem dvorišču stoji kip prvega madžarskega kralja svetega Štefana na konju, ki ga je oblikoval Alajos Strobl , podnožje pa je okrašeno z reliefi, ki prikazujejo izjemne trenutke Štefanove vladavine , denimo njegovo kronanje. Kamniti stolpi simbolizirajo sedem madžarskih poglavarjev iz časa osvojitve domovine. Ribiško trdnjavo je bilo treba po drugi svetovni vojni spet prenoviti. Dela je vodil sin Frigyesa Schuleka, János Schulek, vendar so bila dokončana šele leta 2003.