Vernikov reformatorske vere (kalvinisti) je trikrat manj, večinoma jih najdemo v vzhodnem obmejnem delu Madžarske. Med kristjani v manjših skupinah najdemo še grkokatolike, pravoslavce in unitarce. Število pripadnikov judovske vere se je po drugi svetovni vojni močno zmanjšalo. Načelom islama sledi približno 5000 vernikov, skoraj dvakrat več pa je tistih, ki izpovedujejo budizem.
Prvi madžarski kralj Štefan I., okronan leta 1000, je prej poganske, šamanske Madžare s trdo roko popeljal v krščanstvo. Ustanavljal je samostane in opatije, znotraj katerih so delovale šole. Dal je graditi cerkve, Madžarsko je povezal z evropsko krščansko kulturo.
V komunističnih časih, od leta 1949, je na Madžarskem prevladoval ateizem. Vodstvo države ni bilo navdušeno nad javnim izpovedovanjem vere. Samostanski redovi so bili leta 1950 razpuščeni, svojo dejavnost so lahko nadaljevali le štirje izobraževalni redovi, benediktinci, piaristi, frančiškani in red Revnih šolskih sester, toda v zelo omejenih pogojih. Od leta 1972 madžarska ustava vsakomur zagotavlja svobodno izpovedovanje vere. Po padcu komunizma leta 1990 je bilo uradno registriranih več kot 200 verskih skupin. Vendar to ne pomeni nujno aktivnega izpovedovanja vere.