Zgradba Narodnega muzeja je polna simbolizma ter ima pomembno mesto v madžarski zgodovini. Leta 1848 Ogrska kot del Habsburškega cesarstva ni bila suverena, temveč so ji vladali z Dunaja. Od dvajsetih let 19. stoletja, v tako imenovani reformni dobi, so se porodile madžarske težnje po neodvisnosti, ki so vrh dosegle na stopnicah Narodnega muzeja 15. marca 1848: tu je slavni madžarski romantični pesnik Sándor Petőfi navdušeno nagovoril zbrano množico. Po legendi je na stopnicah prebral revolucionarno Narodno pesem (Nemzeti dal), s čimer je za dolgo postal del madžarskega kolektivnega spomina. Vsekakor ima zgradba zgodovinski pomen za vse Madžare.