Tisočletni benediktinski samostan v Pannonhalmi in njegovo naravno okolje

Njegova zgodovina sega več kot tisoč let nazaj. Po legendi je bil tukajšnji trojni hrib rojstni kraj svetega Martina, ki je bil v 4. stoletju škof v Toursu. To področje je bilo v rimskih časih pomembno vinorodno območje province Panonije. Po legendi se je tu končala madžarska osvojitev domovine. Poglavar Árpád je na teh hribih počival po zmagi nad moravskim vladarjem Svetopolkom. Benediktinski samostan je tukaj ob zori krščanske madžarske državnosti leta 996 ustanovil knez Géza, nakar je njegov sin, kralj sveti Štefan, ustanovitelj madžarske države, tej skupnosti namenil nove donacije, zaradi česar je ta kraj postal najpomembnejši simbol odprtja proti zahodu in krščanstvu.

Opatija Pannonhalma je že več kot tisoč let izjemno intelektualno in kulturno središče države. Samostan je kljub viharjem madžarske zgodovine ohranil kontinuiteto, čeprav so morali menihi med turško okupacijo večkrat pobegniti, v času razsvetljenstva pa je Jožef II., sin Marije Terezije, za nekaj časa razpustil ta red. Po njegovi reorganizaciji leta 1802 mu je takratni vladar naročil, naj skrbi predvsem za izobraževanje, ki ga izvaja še danes v gimnaziji z internatom. Po zaslugi stoletnega kulturnega poslanstva ima red zdaj bogato umetniško in znanstveno zbirko, njegova knjižnica je največja benediktinska zbirka na svetu, opatijski arhiv pa hrani ustanovno listino opatije Tihany iz leta 1055, ki je najstarejši pisni spomenik v madžarskem jeziku oziroma v jezikih ugrofinske skupine. 

Izjemen je tudi arhitekturni pomen stavbnega kompleksa: Zgradba opatije je edini ohranjeni primer samostanske arhitekture s križnim hodnikom po klasični benediktinski tradiciji. Obenem harmonično združuje številne izjemne arhitekturne sloge minulega tisočletja. Poleg najstarejših delov, zgrajenih v romanskem slogu (recimo zvonik in kripta), so pomembne tudi gotska bazilika ter baročne in klasicistične podrobnosti tega kompleksa. 

Samostanu, kjer danes domuje približno štiridesetčlanska meniška skupnost, pripadata še večji vinograd in klet s tradicijo še iz rimskih časov. Menihi pridelujejo visokokakovostne esence, destilate in zeliščne izdelke, ki postajajo vse bolj priljubljeni.