Živa zgodovina: izjemna benediktinska opatija Tihany

Tukaj videno boste resnično cenili le, če spoznate vsaj nekaj zgodovinskega ozadja. Benediktinski red je bil prvi (in dolgo tudi edini) meniški red v rimskokatoliški Cerkvi in ​​krščanstvu. Redovniki živijo po pravilih svetega Benedikta, ki je v 6. stoletju spoznal, da mora meniška skupnost delovati na podlagi enotnega, lastnega, splošno dogovorjenega pravilnika. Čeprav je bila misija benediktincev že od nekdaj širjenje krščanske vere in morale, so med svojim obstojem tudi močno spodbujali duhovni razvoj ter podpirali versko znanost in cerkveno literaturo. 

Polotok Tihany je eden najlepših krajev na Madžarskem. Polotok vulkanskega izvora sega v Blatno jezero na njegovi severni obali v bližini naselja Aszófő. Tu je bilo ustanovljeno prvo krajinsko zaščiteno območje v državi, ki je nato postalo del Narodnega parka Balaton-felvidék. Poleg vznemirljive krajinske raznolikosti so precej zanimive tudi geološke znamenitosti, recimo stožci z izvirom termalne vode, ki so nastali zaradi povulkanske dejavnosti ter so edinstveni v Evropi.  

Ko vstopite skozi vrata cerkve, ki pripada opatiji, zagledate prelepo notranjost, zgrajeno v baročnem slogu. Pogled na čudovite slike, podrobno izdelane oltarje, osupljive skulpture in robustni kor z orglami vam v trenutku vzame dih. O tem se lahko prepričate kar zdaj od doma: privoščite si virtualni 3D-sprehod po cerkvi! »Drugi obraz« opatije pa je presenetljivo preprost. Tu še danes živijo redovniki, zato je notranjost samostana izredno skromna. 

Če mislite, da v samostanu živeči menihi večinoma počivajo, se motite. Ti redovniki opravljajo bogoslužje v vasi in okoliških naseljih, organizirajo razstave in koncerte, izvajajo duhovne vaje, poučujejo na tukajšnji benediktinski osnovni šoli, pa tudi sami izdelujejo zeliščne čaje in sveče. Vodi jih misel, da »nihče ni primeren za vse, toda vsak je za nekaj sposoben«, zato želijo, da bi vsak član skupnosti posredoval evangelij s svojo lastno karizmo. 

Samostan je leta 1055 ustanovil kralj Andrej I. Ustanovna listina samostana je izjemnega kulturnozgodovinskega pomena, saj gre za najstarejšo madžarsko listino, ki se je ohranila v prvotni obliki. V latinskem besedilu dokumenta so uporabili tudi madžarske besede, zato je to najstarejši pisni spomenik v madžarskem jeziku!

Samostan je v zgodovini doživel veliko pretresov. Prve pomembne spremembe sta temu kompleksu zgradb prinesla 16. in 17. stoletje. Zaradi turških napadov se je samostansko življenje v Tihanyu praktično ustavilo, v njem pa so namesto menihov živeli vojaki. Po osvobodilnih vojnah je samostan prešel v last avstrijske opatije, v madžarske roke pa se je vrnil šele leta 1716. Po tem se je začela obnova cerkve in samostana, ki pa jo je leta 1763 ustavil požar. Pozneje so morali menihi samostan zapustiti še dvakrat: leta 1786 in nato leta 1950. Kompleks zgradb so benediktinskemu redu vrnili šele leta 1994, nakar se je leta 1996 začela celovita prenova, po kateri je benediktinska opatija Tihany zasijala v današnji lepoti.

Namig: Če boste letovali na Blatnem jezeru, je poleg Tihanya vredno obiskati še Keszthely in tamkajšnji dvorec Festetics, kjer vas objame pravo plemiško razkošje!