Mesto Sopianae, kakor se je Pécs imenoval v rimskih časih, je bilo ustanovljeno na začetku 2. stoletja, v 3. stoletju pa je že doživelo razcvet in postalo eno glavnih središč krščanstva.
Zgodnjekrščanske grobnice v Pécsu sestavljajo največje zgodnjekrščansko pokopališče zunaj antične Italije, ki izvrstno prikazuje poznorimske navade pokopavanja in kult smrti. Unesco jih je leta 2000 razglasil za del svetovne dediščine.
Mesto Sopianae, kakor se je Pécs imenoval v rimskih časih, je bilo ustanovljeno na začetku 2. stoletja, v 3. stoletju pa je že doživelo razcvet in postalo eno glavnih središč krščanstva.
Grobniške zgradbe so sestavljene iz dveh delov: podzemni del je kripta, sama grobnica, kjer so pokojnike položili v opečne grobove ali sarkofage. Njihovo notranjost so pogosto krasili svetopisemskimi prizori in zgodnjekrščanskimi simboli. Nad grobnicami so postavili spominsko kapelico. Dvonadstropna zgradba se je uporabljala predvsem kot kraj pokopa za bogatejše družine in njihove obrede.
Izkopane grobnice so arheologi sprva identificirali z rimskim številkami, nekatere pa so ljudje poimenovali po slikah, najdenih v njih.
Grobnica št. I (Petrova in Pavlova) je bila najdena leta 1782 in velja za najbolj znano panonsko zgodnjekrščansko zgradbo. Tako so jo poimenovali zato, ker sta na severni steni upodobljena apostola Peter in Pavel, ki kažeta na Kristusov monogram, ki simbolizira Jezusovo prisotnost. Poleg fresk biblijskih prizorov njeno notranjo površino krasijo bogati ornamenti. Tudi grobnica št. II., tako imenovana Vrčasta, je bila odkrita v 18. stoletju, ko so vzpostavljali obsežni mestni kletni sistem. Na severni steni komore je bila oblikovana majhna niša, v kateri sta bila upodobljena vrč in kozarec. Stene krasijo geometrične in rastlinske dekoracije ter rešetkast motiv.
Zgodnjekrščanski mavzolej, ki so ga odkrili leta 1975, je največja pokopališka zgradba rimskih Sopian. Na površju dvonadstropne zgradbe je bila kapelica, spodaj pa kripta za pokope. Freske na poslikani grobniški steni prikazujejo izvirni greh Adama in Eve, drugo zgodnjekrščansko ikonografijo ter simbol Kristusa. Njeno gradnjo datirajo v sedemdeseta leta 4. stoletja.
Več kot 1600 let staro zgodnjekrščansko pokopališče v Pécsu izvrstno prikazuje poznorimske navade pokopavanja in kult smrti. Zgodnjekrščanske grobnice v Pécsu sestavljajo največje zgodnjekrščansko pokopališče zunaj antične Italije.
Leta 2004 je Madžarska nacionalna banka izdala spominski kovanec z napisom »Zgodnjekrščanske grobnice v Pécsu«.
Skupno si lahko v centru za obiskovalce ogledate šest dvonadstropnih grobnic in dve večji enoprostorni stavbi.