Bazilika sv. Štefana

V 18. stoletju je bilo mesto, kjer danes stoji bazilika, prizorišče slavnih živalskih borb. Pred gradnjo cerkve je mesto leta 1838 opustošila ogromna poplava, ki je znana kot velika poplava v Budimpešti.

Trg, na katerem zdaj stoji stavba, je nastal na budimpeški ravnici in ponujal zavetje pred katastrofo za številne ljudi. Preživeli so verjeli, da je bila njihova usoda božji čudež, zato so darovali denar, da se je na mestu njihovega preživetja postavila cerkev. Do resničnega začetka del je minilo še nekaj let. Gradnja se je začela pod nadzorom Józsefa Hilda leta 1851. Gradnjo cerkve je pozneje prevzel arhitekt Miklós Ybl, ki je prejšnji klasični slog zamenjal z neorenesančnim.

Miklós Ybl je bil najslavnejši madžarski arhitekt tistega časa; med drugim je zasnoval operno hišo in stavbo Várkert Bazaar. Dela na baziliki je dokončal József Kauser leta 1905. Med drugo svetovno vojno je klet mogočne stavbe pred bombardiranjem varovala dragocene zbirke madžarskih državnih arhivov ter številne begunce. Cerkev je bila, kot tudi večji del mesta, močno poškodovana, med drugim je bilo treba zamenjati celotno strešno strukturo. Leta 1983 se je vodstvo mesta odločilo v celoti prenoviti baziliko, dela pa so trajala do avgusta 2003. 

Bazilika sv. Štefana v življenju Budimpešte igra posebno vlogo. Vsak ponedeljek se v baziliki odvijajo orgelski koncerti, ki so posebno doživetje za vse, ne samo ljubitelje klasične glasbe. Podnevi lahko uživate v spektakularnem razgledu z zvonika stavbe. Če se povzpnete po vseh 364 stopnicah ali se tja napotite z dvigalom, boste videli center Budimpešte s ptičje perspektive. V lepem vremenu lahko vidite vse do hribov Budima.

Športni navdušenci bi se morali na kratko sprehoditi do grobnice legendarnega madžarskega nogometaša, Ferenca Puskása, katerega ime je bilo leta 2004 na seznamu FIFINIH 100 najboljših nogometašev na svetu. Zakladnica bazilike je veliko več kot samo navadni muzej. Tukaj shranjeni liturgični predmeti se še danes uporabljajo za večja praznovanja. Poleg verskih artefaktov bazilika hrani tudi eno najpomembnejših madžarskih relikvij, sveto desno roko, mumificirano desno roko sv. Štefana, kralja, ki je ustanovil madžarsko državo. Velja za eno simbolnih atrakcij v baziliki.

Ko se sprehodite po največji, 96 metrov visoki cerkvi v Budimpešti od kleti pa vse do podstrešja, se napotite še na ulice, ki jo obdajajo. Spočijte si v eni od restavraciji okrog Trga sv. Štefana in sledite korakom Toma Hanksa med snemanjem filma Inferno ali pa kupite sladoled v obliki vrtnice v slavni sladoledarni Gelarto Rosa. In ne pozabite se fotografirati!