Magyar Magyar

Center za obiskovalce Narodnega parka Fertő-Hanság – Kócsagvár, Sarród

Narodnega parka Fertő-HanságRegija Sopron

Značilna močvirnica na Nežiderskem jezeru (Fertő-tó) na madžarsko-avstrijski meji je velika čaplja, ki krasi grb Narodnega parka Fertő-Hanság ter je dala ime središču parka, gradu Kócsagvár s streho iz trsja, ki spominja na starodavno ribiško vasico, kjer lahko prenočite med obiskom jezera in okolice.

V severozahodnem delu Madžarske, na avstrijski meji, se skriva poseben svet: najzahodnejše evropsko stepsko jezero Fertő-tó (Nežidersko jezero) s površino 309 kvadratnih kilometrov, ki leži na meji podnebnih, rastlinskih in živalskih geografskih regij. Slano jezero, katerega večji del pripada Avstriji, manjši pa Madžarski, je naravni življenjski prostor številnih redko videnih rastlinskih in živalskih vrst. Na gosto zaraščenem območju madžarskega dela jezera je umetno ustvarjeno kanalsko omrežje, dolgo 240 kilometrov, ki omogoča dostop do odprtega vodnega površja in notranjih jezer, zaprtih s trstičjem.

Eden izmed značilnih predstavnikov bogate favne, ki gnezdi tukaj, je posebej zaščitena velika čaplja. To veličastno in graciozno ptico s snežno belim perjem, ki krasi tudi grb Narodnega parka Fertő-Hanság, tukaj vidimo v njenem življenjskem okolju, po njej pa je poimenovano središče narodnega parka, sarródski grad Kócsagvár.

S trsjem krita zgradba spominja na ribiško vasico

V prejšnjih stoletjih so Sarród naseljevali predvsem ribiči in ljudje, ki so živeli od predelave trsja in rogoze. Vas je imela tudi pristanišče in brod, ko pa se je območje Nežiderskega jezera zaradi odvodnjavanja zmanjšalo, se je pristanišče zaprlo. Njegovo področje pa je dobilo novo nalogo: tukaj so zgradili center za upravljanje in obisk narodnega parka, grad Kócsagvár. Terézia Zámbó in njen mož József Koller sta kompleks stavb zasnovala v organskem arhitekturnem slogu, po katerem je zaslovel svetovno znani madžarski arhitekt Imre Makovecz, ki je uporabljal naravne materiale, dobro prilegajoče se naravnemu okolju.

Največja madžarska zgradba, krita na

tradicionalen način s trsjem, ki je bila javnosti predana leta 1993, ima obliko pečeneške ribiške vasice. Nič manj razburljivejši ni pogled od zgoraj, saj so gospodarska poslopja nanizana na obokano glavno stavbo. V prvih treh krilih so prenočišča za 46 oseb in prireditveni center, v veži pa so organizirane različne začasne razstave in odprta trgovina s spominki. Tu pa svoje delo opravljajo tudi zaposleni v upravi narodnega parka.

Stavbni kompleks krasijo vrata, na katerih sta upodobljeni dve veliki čaplji, obrnjeni ena proti drugi, vratni krili pa simbolizirata iztegnjena krila dveh ptic, ki se pozdravljata.

Narava vas pričakuje!

Od tu lahko Nežidersko jezero raziskujete s čolnom ali celo s kanujem. Če imate srečo, naletite na veliko čapljo, po kateri je poimenovan sam center, ter na druge značilne živali tega območja, kot so poletna gos, različne vrste čapelj, čopasti ponirek ter roparice, kot sta rjavi lunj ali belorepec. Če pa se odpravite na kolesarjenje, ob obali jezera srečate vitoroge ovce, bivole in črede madžarskega sivega goveda. Kolesarite lahko okrog celega jezera, med popotniki pa so priljubljene tudi odročne, z ribniki prepredene poti jezerskega kota Fertőzuga

Ljubitelji človeških stvaritev pa naj obiščejo palačo Esterházy v Fertődu, znano kot madžarski Versailles, kamnolom v Fertőrákosu in najslavnejši spomenik Hansága, cerkev iz rimskih časov v Lébényu. Odprtost meja vam omogoča hkrati raziskovati avstrijski in madžarski del jezera.

POTUJTE KOT MADŽAR