Dvignimo sidro! Smer Donavski ovinek!

Izhodišče za daljšo turo je lahko na primer Óbuda (Stari Budim). Mesto lahko zapustimo z različnimi prevoznimi sredstvi. To območje je bilo priljubljeno že pri Rimljanih, ki so se tu utaborili, zato na vsakem koraku vidimo ruševine nekdanjega legionarskega tabora, ki je nudil bivališče  6000 vojakom in se razteza od budimskih stebrov Árpádovega mostu proti severu. Oba amfiteatra, ohranjena do danes, sta skrbela za zabavo takratnih prebivalcev. Tukaj je stalo tudi kopališče Thermae Maiores, oziroma zdraviliška hiša. Izkopavanja leta 2006 so dala nove informacije. Tako so na primer v nekdanji regentovi rezidenci odkrili sledi kanalizacije in talnega ogrevanja. Približno 10.000 kvadratnih metrov velika Hadrijanova palača je stala na tistem delu otoka Hajógyári-sziget, ki danes gosti najslavnejši madžarski glasbeni festival. V naslednjih stoletjih se je raven Donave zvišala, ker je prišlo do neke vrste podnebnih sprememb, zato je garnizijsko središče province sčasoma ostalo brez prebivalstva. 

Sicer pa je bila Óbuda dolgo časa samostojno naselje in je bila z Budimpešto združena šele leta 1873. Za ta del mesta so bili značilni urbani vrtovi in pritlična gradnja, marsikje so ostale tudi tradicionalne ulične strukturne enote. Takrat je doživela svoj drugi razcvet, saj se je tu obrnilo nešteto znanih osebnosti, aristokracija in nekateri pisatelji. Njihov lik je med drugim upodobil pisatelj Gyula Krúdy, ki je na tem območju poznal vse od kavalirjev, ki so pod pergolo z brajdo sesljali kosti z mozgom in pili vino kadarko  do lepih žena s pozibavajočimi se boki med hojo po tlakovanih ulicah. Domačini še vedno zvesto ohranjajo tovrstno gastronomsko dediščino, zato tu najdete številne gostilne z mizami, pokritimi s karirastimi prti. Tukaj in nekoliko nižje, v rimskem predelu, najdete tudi madžarske okuse v sodobnejši, bistrojski obliki. Rimska obala (Római-part) je eden redkih odsekov Donave v mestu, kjer lahko do reke dostopamo v njenem naravnem okolju. Tukaj na obrežju najdete številne bifeje in zunanje terase z žarom. Če pridete po obali, se je vredno tik pred rimskim predelom ustaviti pred industrijskimi stavbami nekdanje plinarne in z njo povezano uradniško kolonijo, kjer lahko spoznate vsakdanjik nekdanjih prebivalcev tega območja. 

Po rimskem predelu – nad mostom Megyeri, ki označuje mejo med prestolnico in naseljem Budakalász – je na szentendrejskem kraku Donave otok Lupa, ki je zaradi številnih lesenih hišic tipa Bauhaus prava časovna kapsula iz leta 1930. Ni čudno, da se tu nič ne spremeni, saj se do otoka lahko pripeljete samo s čolnom. Naslednja postaja, kjer se zagotovo splača ustaviti, je Szentendre. Mesto je s svojimi ozkimi tlakovanimi uličicami, številnimi majhnimi cerkvami, pisanimi hišami in promenado ob Donavi popolna destinacija za ljubitelje umetnosti in romantičnih sprehodov. V Mlinu umetnosti (Művészet Malom), Muzeju Ferenczy in številnih mestnih galerijah vedno najdete dobro umetniško razstavo, v majhnih obrtnih trgovinah odlična darila, na ulicah s sredozemskim vzdušjem pa vas vabijo slaščičarne, kjer se splača usesti na kavo. Od tu se je mogoče z ladjo Mahart PassNave tipa »hop on hop off« 

podati na krožno vožnjo po Donavskem ovinku. Čas potovanja na relaciji Szentendre-Leányfalu-Tahitótfalu-Višegrad traja približno 2 uri. Če svojo pot začnete na tej strani razdeljene Donave, boste izpustili kraje Dunakeszi, Horány, Göd, Surány, Sződliget, Vác, Verőce, toda po drugem kraku Donave ne potuje veliko izletniških ladij, sicer pa morate nekaj znamenitosti pustiti še za naslednji izlet! 

Na drugi strani Szentendrejskega otoka, torej na severni konici, saj je mesto Szentendre na južni konici, je Kisoroszi, kjer je ena najprijetnejših peščenih sipin in brezplačnih plaž na Donavi. Občutek imamo, da smo popolnoma obkroženi z vodo, saj se reka tukaj loči na dva kraka. Na vrhu 378 metrov visokega hriba Nagyvillám nasproti te konice otoka (Szigetcsúcs) je razgledni stolp Zsitvay, za njim pa že Višegrad. Od tukaj in z gradu se razprostira čudovit razgled, saj je z obeh krajev mogoče videti celotni Donavski ovinek. Pomen Višegrada se je prvič okrepil v rimskih časih, saj je bila ob cesti, ki vodi v Esztergom, postavljena cela veriga stražnih stolpov. Višegrajski grad je pravzaprav srednjeveško potovanje skozi čas. Dvojni grajski sistem, ki ga sestavljata Citadela (Fellegvár) in Spodnji grad (Alsóvár) je kmalu po vdoru Tatarov okrog let 1250–1260 dal sezidati kralj Bela IV. Prvotno sta bila povezana z dolinsko pregrado, okrepljeno s stolpi, ki se je raztezala vse do stražnega stolpa, zgrajenega na obrežju Donave.

Kasneje  je anžujski kralj Karel Robert grad razširil, saj je leta 1323 prav sem preselil svoj kraljevi sedež, ki je bil prej v Temišvaru. Izraz Višegrajska trojica, ki pomeni enotnost držav v regiji, je nastal ob slavnem kraljevskem sestanku leta 1335, na katerem so sodelovali madžarski kralj Karel Robert, češki kralj Jan ter poljski kralj Kazimir III. Tedaj je bilo med tremi državami vzpostavljeno trajno zavezništvo in trgovinsko sodelovanje. Utrdbo pa je v resno palačo sto let kasneje preuredil madžarski kralj Ludvik I. Veliki. V nasprotju s počasi uveljavljeno tradicijo pa je Sigismund Luksemburški svoj dvor preselil v Budim, zato je zgradba, ki ni bila več vladarska, vse bolj izgubljala svoj pomen. Zanemarjeno palačo je šele po letu 1476 obnovil kralj Matjaž (Matija Korvin). Na poznogotski stavbi so se tedaj pojavili prvi renesančni elementi, praktično prvi na svetu zunaj Italije, zibelke novega sloga. Seveda z Beatrice Aragonsko ob kraljevi strani to ni bilo presenetljivo. Do turške osvojitve leta 1544 je bila palača podeželska rezidenca madžarskih kraljev. Stavbo, ki je v turških časih propadla, so sredi 18. stoletja porušili. Le 10 minut hoje od kraljeve palače je Salomonov stolp, poimenovan po madžarskem kralju Salomonu, ki je bil v njem zaprt.    Prvotni stolp je dal utrditi že kralj Karel Robert, v obrambne namene pa je na zgornji terasi stolpa celo dal postaviti katapulte, takrat pa so tu kovali tudi denar s stabilno vrednostjo, ki ga je uvedel. Če ste prišli z otroki, na svoj seznam dodajte še obisk turnirjev, organiziranih v stolpu, ter Zgodovinsko igrišče kralja Matjaža, ki je malo nižje! 

Če imate malo več časa, se lahko odpravite na travnik Telgárthy (2,5 km) v dolino potoka Apátkúti in si ogledate bližnji Zeliščni vrt Miklósa Bertényija, v bližini pa najdete še ribnike s postrvmi, ribolovno jezero, slap Hudičev mlin (Ördögmalom) ter izvir Magda in Kaán. Odpravite se tudi na nekaj voženj po zimsko-poletni stezi za bob, kjer uživajo tako odrasli kot otroci. Pravi adrenalinski odvisniki pa se naj spustijo s tukajšnjo jeklenico. Če ste prispeli z ladjo, lahko nadaljujete pot iz istega pristanišča, vendar z drugo ladjo. Izjemno priljubljena je krožna plovba po Donavskem ovinku, ki se začne in konča v Višegradu, postanke pa ima v Nagymarosu, Dömösu in Zebegényu. Ta ladijski prevoz je nastal po sili razmer, ko je pred nekaj leti železniške tire na severnem bregu Donave in avtocesto zasul zemeljski plaz. Takrat je bila ladja edino prevozno sredstvo, ki se je lahko izognila prizadetemu odseku. Sicer pa je ta železniška proga začela obratovati leta 1851 kot podaljšek prve madžarske železniške proge med Pešto in Vácom proti kraju Párkánynána! Krožna vožnja se je obnesla in ostala, danes pa lahko reko prečkate tudi s trajekti. Nagymaros ima recimo lepo položno obrežje ter odlične restavracije in slaščičarne. Zato se tu splača malo spočiti in obnoviti na poti izgubljeno energijo. 

Naslednja postaja na ladijskem izletu je Dömös, ki je znan kot izhodišče za učno pot v sotesko Rám, od koder se skozi Lukácsev jarek vrnete v dolino Szőke-forrás-völgy ter nazaj v Dömös. Na poti na vrhu hriba, ki se dviga med sotesko Rám in Lukácsevim jarkom, vidite tudi ostanke gradu iz dobe Arpadovcev. Kljub strmim vzpetinam ta 7 kilometrov dolga pot ni zahtevna. Od tu pa se lahko podate tudi na daljšo turo, ki od zgornjega počivališča v soteski Rám vodi na vrh Dobogókő, nakar se po gori Prédikálószék in mimo Divjih kamnov (Vadálló-kövek) vrnete v Dömös. Donavski ovinek je bil priljubljeno bivališče kraljev iz dinastije Arpadovcev, kar se je odrazilo tudi na Dömösu. Eden naših najzgodnejših spomenikov je proštija v Dömösu, ki stoji na pobočju hriba nad mestom. Princ Álmos, mlajši brat kralja Kálmana Könyvesa, je dal postaviti baziliko z dvoransko kripto pod glavnim svetiščem – zgrajena je bila leta 1107. Proštija je delovala do konca srednjega veka kljub temu, da je bila v zelo slabem stanju, ker so jo Tatari požgali. Od nekdanje cerkve, kraljevega gradu, ki je stal na južni strani cerkve, ter proštije so ostali le temeljni zidovi, medtem ko je kripta ostala skoraj nedotaknjena. Prvo naselje za Dömösom je Pilismarót, na drugi strani reke pa je Zebegény. 

Esztergom je bila zgodnjesrednjeveška prestolnica Kraljevine Madžarske ter nadškofijski, do invazije Tatarov pa tudi kraljevi sedež, zato ni čudno, da je izjemno bogat z zgodovinskimi in kulturnimi znamenitostmi. Najboljše izhodišče za spoznavanje mesta je Grajski hrib, saj se tu nahajajo izkopanine kraljevega gradu in tudi najbolj znana mestna zgradba, Esztergomska bazilika. Z Grajskega hriba je čudovit pogled na Donavo, most Marie Valerie, Vodno mesto in hrib Sveti Tomaž. Na mestu današnje bazilike je stala katedrala iz obdobja okoli leta 1010. Sledila so nemirna stoletja, ko so bile po prvem požaru zgrajene in porušene še tri katedrale. Današnjo veliko impresivno zgradbo so začeli graditi v prvi polovici 19. stoletja, posvečena pa je bila leta 1856 v navzočnosti Franca Jožefa. Ta najvišja stavba v državi ima polkroglasto kupolo, ki jo ponekod podpirajo 17 metrov debele stene in 24 korintskih stebrov. Od vhoda do balkona kupole vodi okoli 400 stopnic. V njeni zakladnici pa se skriva najbogatejša zbirka liturgičnih umetniških zakladov na Madžarskem. Na levi strani bazilike je znamenita Bakóczeva kapelica, ki je bila zgrajena leta 1507 kot grobna kapelica nadškofa Tamása Bakócza in je čudežno preživela turško okupacijo. To je edina povsem ohranjena renesančna stavba v državi. Posebnost kapelice je notranjost iz rdečega marmorja, že narejeni oltar pa je bil pripeljan iz Italije. Sama notranjost je bila med rekonstrukcijo bazilike razžagana na 1600 oštevilčenih kosov in nato kot stranska kapelica vgrajena v novo katedralo. 

Očarljive so tako naravne lepote Zebegénya kot njegova arhitektura. Na prelomu stoletja so se prebivalci prestolnice zaljubili v značilnosti tega naselja, zato so tu zrasle privlačne vile. Tu recimo najdete zgradbo Otroške kolonije Franca Jožefa ter dvorec Dőry, zgrajen po letu 1910 v eklektičnem slogu, ki ima tudi čudovito obrežno stopnišče. Samo naselje je od obale ločeno z železniškim mostom s sedmimi loki. Za njim pa se odpre senčno mestece s posebnim vzdušjem. Najpomembnejši spomenik je cerkev Snežne Matere Božje v secesijskem slogu, ki je bila sezidana leta 1909 po načrtih Károlya Kósa. Tudi druga lokalna znamenitost je povezana s Károlyem Kósom, saj je po njem poimenovan razgledni stolp na hribu Kopasz-hegy. Posebnost ploščadi, ki ponuja neverjetno panoramo reke Donave, je njena zasnova po vzoru rimskih stražnih stolpov. To obiskovalce spomni na to, da je tukaj potekal 500 kilometrov dolgi rimski limes ob reki Donavi. Na poti do razgledišča lahko obiščete tudi hrib Kalvarija. V samem mestecu se sijajno ujemajo manjše krčme, okrepčevalnice, bari z žarom, prodajalna zavitkov »retešov«, sladoledar in restavracija visoke kuhinje. Ko čakate na ladjo, lahko na obrežju sedete v novovalovsko kavarno. Ladja na liniji Esztergom-Zebegény med obema naseljema pluje 50 minut. Tako lahko pot od Szentendreja do Esztergoma po Donavi udobno opravimo v treh delih. 

Na Grajskem hribu najdete tudi Esztergomski grad, ki je bil nekoč rezidenca kraljev iz rodbine Arpadovcev. Kraljevo palačo na Grajskem hribu je v 10. stoletju začel graditi knez Géza, delo pa je nadaljeval njegov sin kralj Štefan. Tu se je rodil in bil kronan kralj Štefan. Vredno je prečkati Mačje stopnice (Macskalépcső), ki povezujejo baziliko z gradom, saj so to približno dvesto metrov dolgo ozko in zelo strmo pot uporabljali že v srednjem veku. Na razstavi Grajskega muzeja izveste še več zanimivosti o zgodovini Grajskega hriba. Esztergom je tudi odličen kraj za zasanjane ali romantične sprehode po promenadi Mala Donava, ki je obdana s kostanji. Lahko pa se sprehodite tudi čez most Marie Valerie do otoka Prímás, ki je 2,7 kilometra dolgo zeleno območje med Veliko in Malo Donavo. Če se odpravite malo dlje od mesta, lahko obiščete razgledni stolp na hribu Kis-Strázsa, ki stoji vzhodno od soseske Esztergom-Kertváros, ali pa jamo Sátorkőpusztai na hribu Nagy-Strázsa. S krožne panorame stolpa vidite silhuete pogorja Gerecse, vijugaste Donave, pogorja Börzsöny in bazilike. V jami pa lahko, ko se povzpnete po 10-metrski viseči lestvi, med poldrugo uro trajajočim vodenim ogledom občudujete snežno bele mineralne tvorbe, kot so kamnite rože, kalcitne žile, mavčne igle in kepe aragonita. Ko pridete na površje, boste gotovo začutili, da so se vam uresničile vse pustolovske sanje. 

Iz Esztergoma se lahko v središče Budimpešte vsak petek, soboto in nedeljo vrnete z gliserjem, ki odpotuje ob 17. uri, vožnja pa traja poldrugo uro. Za vse vam želimo dober vodostaj!