Esztergomska Bazilika

Monumentalni Cerkveni sedež Marijinega vnebovzetja in svetega Adalberta so gradili 47 let in ga dokončali leta 1869. Zgodovina same bazilike pa sega precej dlje v zgodovino, saj je po navedbah virov nedaleč stran bila zgrajena prva cerkev na Madžarskem. Prvotno cerkev na mestu bazilike je dal zgraditi kralj sveti Štefan, ustanovitelj madžarske države, leta 1180 pa jo je požar povsem uničil. Usoda ni prizanesla niti ostalim predhodnicam: cerkev je bila v 16. stoletju med turškimi napadi poškodovana, po padcu Esztergoma je bilo svetišče porušeno, stavbo pa so uporabljali kot mošejo. Leta 1594 je bila med bojem za vrnitev gradu zaradi eksplozije skoraj v celoti uničena, za prihodnje rodove so uspeli ohraniti le Bakóczevo kapelico. Le-to so razstavili na 1600 kosov ter jo vgradili v baziliko, kjer jo vidimo v prvotnem stanju.

Tudi gradnja današnje stavbe ni potekala gladko, saj je bila večkrat prekinjena, tloris pa so vedno znova preoblikovali. Nad delom so skozi leta bdeli štirje nadškofi in štirje arhitekti, med njimi tudi János Packh in József Hild, ki sta sodila med najboljše arhitekte tega obdobja. Leta 1856 je Ferenc Liszt za slovesno posvetitev stavbe napisal slavno delo Missa Solemnis, na slovesnosti pa ga je tudi osebno dirigiral. Med drugo svetovno vojno je bila bazilika močno napadena: nanjo je padlo približno 95 granat in bomb, kar je povzročilo poškodbe stebrišča in kupole. Po restavracijskih delih so stavbi povrnili nekdanji sijaj, leta 2005 pa je dobila tudi impozantno okrasno razsvetljavo. Decembra 2018 se je madžarska vlada odločila za obnovo bazilike v naslednjih štirih letih. Ne glede na obnovitvena dela je baziliko še vedno mogoče obiskati.

Posebnost Esztergomske bazilike je tudi to, da njeno glavno pročelje gleda na vzhod, saj so lahko le tako naredili blago vzpenjajoči se dostop do vhoda. Zato se za razliko od drugih cerkva svetišče nahaja v zahodnem delu stavbe s pogledom na Donavo. Dimenzije stavbe s tlorisom grškega križa vzbujajo spoštovanje, vredno se je nekoliko izgubiti med ogromnimi stebri ter občudovati kamnite grbe in kipe. Ko si ogromno stavbo ogledate od zunaj, si vzemite tudi čas za raziskovanje notranjosti. Ogled cerkve za osebne in liturgične namene je brezplačen, plačati morate le za obisk kripte, zakladnice cerkvenega sedeža, panoramske dvorane in razgledne kupole.

Na začetku panoramske dvorane je predstavljeno obdobje gradnje bazilike, v srednji dvorani pa vas čaka kavarna, kjer lahko ob prijetni kavi občudujete panoramo Donave. V tretjem odseku pa lahko na interaktiven način spoznate zanimiva poglavja iz zgodovine bazilike. Pustolovci se lahko po štiristotih stopnicah povzpnete do razgledišča, kjer vas pozdravi čudovit razgled na samo mesto, most Marie Valerie, slovaško mesto Štúrovo in Donavski ovinek, ob jasnem vremenu pa na obzorju zagledate vrhove Tater. Ko si ogledate vse točke stavbe, se sprehodite po Trgu svetega Štefana pred vzhodnim glavnim pročeljem bazilike, ne spreglejte pa niti Esztergomskega grajskega muzeja.