Füzérski grad

V Füzérskem gradu delajo usposobljeni animatorji, ki vam bodo najbolje predstavili zgodovino te utrdbe. Füzér je eno najsevernejših madžarskih naselij, ki leži v najvzhodnejšem delu Zemplénskega gorovja. Do naselja se pripeljete po dveh glavnih poteh: po cesti 37 skozi Szerencs, Sárospatak in Sátoraljaújhely ali po glavni cesti 3 skozi Hidasnémeti, Gönc in Telkibányo. Pot vodi mimo znamenite vinske regije Tokaj-Hegyalja, kjer si je vredno spočiti ob vinskih kleteh. Med obiskom ne spreglejte še centra za obiskovalce Naravnega parka Nagy-Milic, značilnih kmečkih hiš in stavbe Grajske straže! Tu lahko na interaktiven način glavne znamenitosti tega območja spoznajo tudi tisti obiskovalci, ki se ne morejo povzpeti h gradu. Kdor pa lahko, si ga naj vsekakor ogleda, saj imajo dimenzije in razmerja gradu od blizu povsem drugačen učinek, škripanja gredi pod nogami pa ne zamenja nobena virtualna ponazoritev! 

Tu lahko spoznate, kdo so bili lastniki gradu in kako so živeli v srednjem veku! Ime gradu prvič zasledimo v listini iz leta 1264, po kasnejši listini iz leta 1270 pa je bil lastnik gradu v prvi polovici 13. stoletja nek »slepi mojster Andronicus« iz plemena Kompolt, od katerega je grad kupil kralj Andrej II. Po drugem dokumentu, ki omenja Füzér, je Bela IV. Füzér skupaj s pripadajočo mu graščino dal hčerki, princesi Ani, njej pa je posestvo s silo odvzel brat. Leta 1320 se Füzér znova pojavi kot kraljevi grad. Leta 1389 je kralj Sigismund Luksemburški grad podaril sinovoma Pétra Perényija. Najpomembnejše obdobje je Füzérski grad doživel v lasti družine Perényi. Po porazu v bitki pri Mohaču leta 1526 je kronski stražar Péter Perényi na Füzérskem gradu pred Turki skril madžarsko sveto krono. 3. novembra 1527 se je Perényi postavil na stran Ferdinanda I. in izročil krono avstrijskemu nadvojvodi, ki je imel po veljavnih državnih pogodbah pravico do prestola. Perényi je za nagrado prejel Sárospatak in uživanje posesti Egerske škofije. Zadnji zastavni upnik tega območja je bil Ferenc Bónis. Füzérski grad je dal požgati košiški general, da se vanj ne bi zatekli vstajniki. Med letoma 1934 in 1936 so na grajskih ruševinah opravili manjša konservatorska dela na račun družine Károlyi, ki je imela dvorec v lasti od leta 1686. Arheološka izkopavanja na gradu so se začela leta 1977 in potekajo še danes. Obnova gradu se je začela v devetdesetih letih 20. stoletja in v več fazah poteka še danes. Pred nekaj leti je bil obnovljen spodnji grad, obnovljeni pa so bili tudi grajska kapelica, krilo in spodnja trdnjava zgornjega gradu.

Pred vami je spomeniškovarstveni poskus: arhitekti so rekonstrukcijo zasnovali na podlagi opisov iz posameznih obdobij, verodostojnih upodobitev in lastnih zamisli. To pomeni, da niso le ohranili stanje objekta, temveč so izvedli tudi rekonstrukcijo. Tako je notranjost soban po eni strani dejanska, po drugi pa plod domišljije, čeprav inventarji iz posameznih obdobij podrobno opisujejo vse motive in opremo prostorov. Gradbeni kompleks v obliki podkve ima žensko in moško krilo. Veranda ženskega grajskega krila se odpira na renesančni vrt. V moškem krilu, znanem kot Stara palača, se nahaja še viteška dvorana. Iz nje se odpira visoko obokana gotska kapelica, zgrajena v času Sigismunda v prvem desetletju 15. stoletja. Če pogledate navzgor, pod oboki arkad vidite niše z baldahinom. Te so zelo podobne nišam v košiški katedrali. Ta grad bi sedaj bil odlična lokacija za snemanje zgodovinskega filma. Če zaprete oči, si kar predstavljate, kako se glavni junak spušča po zidu enega izmed stolpov, da bi pobegnil. Če že omenjamo zidove, si je vredno ogledati vodnjake v obliki grifonov, ki pljuvajo deževnico in ščitijo zunanje stene pred padavinami. Grifone, upodobljene na grbu, srečamo še marsikje drugje na gradu. Če boste v bližini, se vsekakor ustavite v Füzérju, saj ne boste nikoli pozabili razgleda, ki se vam bo odprl z grajskega parapeta!