Matjaževa cerkev

Stavba je bila zgrajena v 13. stoletju kot prva cerkev v Budimu. To je ena najlepših mojstrovin madžarske gotike, srednjeveški kralji so tu pogosto obiskovali mašo. Svoje poljudno ime je cerkev dobila, ko se je tu poročil kralj Matjaž I., med izkopavanji pa je bil najden tudi njegov grb. Njeno uradno ime je Cerkev Marijinega vnebovzetja v okrožju Budavár.  

Sorazmerno nedotaknjena srednjeveška podrobnost so Marijina vrata, zgrajena v 14. stoletju. Pravi čudež je, da so se ohranila kljub viharni zgodovini te cerkve. Ko so Turki leta 1541 zasedli Budim, so cerkev preuredili v skladu s svojo vero, tako da je delovala kot mošeja – zgodovinski viri jo najpogosteje imenujejo Velika mošeja, se pravi Büjük mošeja. 

Po ponovnem zavzetju Budima leta 1686, ko si je celotna Evropa prizadevala za dokončen pregon Turkov, je bila cerkev spet preurejena v katoliško cerkev, toda v baročnem slogu. Tu je bil za madžarskega vladarja leta 1867 okronan Franc Jožef I. s svojo ženo, kraljico Elizabeto, leta 1916 pa kot zadnji madžarski kralj Karel IV. z ženo, kraljico Zito.

Sama cerkev pa se je med obema dogodkoma popolnoma spremenila:kot v primeru katedrale Notre Dame je madžarski arhitekt Frigyes Schulek menil, da cerkvi najbolj ustreza zgodnjegotska oblika – tako je nastala današnja čudovita novogotska različica. Bogato okrašena notranja poslikava cerkve temelji na izkopanih srednjeveških vzorcih, posebne zastekljene ploščice, ki pokrivajo vrh, pa je izdelala znamenita tovarna porcelana Zsolnay. Med drugo svetovno vojno je zgradba utrpela veliko škode, zgorela je streha, na več mestih so bile poškodovane arkade. Restavratorska dela so trajala vse do sedemdesetih let. 

Danes cerkev, ki je bila obnovljena med letoma 2004 in 2013, nima le verske funkcije, ampak gosti tudi koncerte klasične glasbe ter je priljubljena turistična znamenitost, saj gre za izjemen del budimpeškega območja svetovne dediščine v okviru Budimske grajske četrti. V neposredni bližini je tudi Ribiška trdnjava, prav tako delo Frigyesa Schuleka, od koder se ponuja eden najlepših razgledov na mesto, zlasti na parlament na drugi strani Donave. Kdor pa želi še višje, lahko uživa v razgledu z razglednega stolpa same cerkve.