Nenavadni, zanimivi in legendarni madžarski gradovi

Budimski grad stoji na južnem koncu Budimskega grajskega hriba na donavskem obrežju prestolnice. S 44.674 m2 je največji grad na Madžarskem in sedma največja kraljevska trdnjava na svetu. Največji grad na svetu so sicer v poljskem Malborku leta 1274 zgradili tevtonski vitezi, po velikosti pa trikrat presega budimpeškega. Gotovo ste pomislili na Versailles, vendar je to dvorec, in ne grad, enako pa velja tudi za Katarinino palačo v Sankt Peterburgu. Toda vrnimo se k Budimskemu gradu! Prvič so ga utrdili v 13. stoletju po mongolskem napadu, ko so prebivalci Budima iskali bolje branljivo območje. Danes je grad kombinacija številnih arhitekturnih slogov, od gotike do baroka. Večkrat je bil napaden in obnovljen v slogu posameznega obdobja. Trenutno v njem domujejo številne javne ustanove, nekdanji karmeličanski samostan pa je uradna rezidenca madžarskega predsednika vlade.

To je najbolj pustolovska grajska razvalina na Madžarskem, saj se lahko tu sprehajate ne le za grajskim obzidjem s čudovitim razgledom, temveč tudi po zapletenem sistemu predorov, vklesanih v osrčje gore. Te razvaline so znane tudi kot edini jamski grad v državi, saj na Madžarskem ne poznamo nobenega drugega, ki bi imel del obzidja vklesan v goro. To seveda niso prave jame, temveč prehodi in prostori, vklesani v riolitno skalo, podobni jamskim bivališčem v Noszvaju ali cerkvi v Petri. Do grajskih razvalin na višini 296 metrov je 10 minut hoje po čudoviti kamniti poti.

Predhodnik sedanjega gradu je bil zgrajen po tatarskem vdoru, nato pa ga je Karel Robert spremenil v kraljevi grad. Družina Tari, ki je bila lastnica trdnjave od leta 1388, je zaslužna za ustanovitev Siroka, ki je bil tudi carinska postaja. V 16. stoletju so grad utrdili in ga nato vključili v sistem mejnih utrdb kot eno najmočnejših postojank pred Egerjem. Te funkcije pa vendarle ni izpolnil, saj so madžarski branilci grad zapustili še pred turškim obleganjem. Tako ne takrat ne kasneje ni doživel nobene večje bitke. Grad so Avstrijci leta 1713 po Rákóczijevi osamosvojitveni vojni razstrelili, nakar je bil dolgo časa opustošen in neprimeren za bivanje.

Ne preseneča, da najvišjo lokacijo gradu oziroma grajskih ostankov na Madžarskem najdemo v bližini ene najvišjih točk v državi. Ne v bližini najvišje, se pravi Kékestetőja, ampak druge najvišje z imenom Galyatető. Na severozahodnem kraku te gore na nadmorski višini 837 metrov stoji grad Galyavár. Njegovo obzidje je razmeroma dobro vidno, vendar njegova zgodovina ni znana. Verjetno je šlo za grad iz bronaste dobe, na katerega so v srednjem veku zgradili manjši kamniti grad. Grad in sam Galyatető povezuje gorsko sedlo na višini 820 metrov, na drugi strani pa ga omejujejo približno 250 metrov globoka strma pobočja. 

Drugi najvišji grad je Nyesettvár, ki stoji 25 metrov nižje od prvega in južno od Galyatetőja. Na 800 metrih višine med gorama Nagy-Galya in Kis-Galya je namreč grajski hrib, na vrhu katerega je skupina dreves, ki prekrivajo ostanke. Spodaj pa je jasno viden obročasti grad. Ima zelo globoke rove, ki so dolgi 70 in široki 35 metrov. Prvotno je bil to poganski grad, ki so ga v srednjem veku preoblikovali v grad manjšega pomena. V njegovih kleteh je mogoče najti starine iz različnih obdobij. Najstarejša najdba je morda keramika iz dobe Arpadovcev. Najbližje naselje je Gyöngyössolymos.

Eden naših najstarejših gradov je gradišče v Szabolcsu. V severnem kotu te vasi ob reki Tisi, ki leži 12 kilometrov od Tokaja nad Rakamazom, nasproti samega Tokaja stoji največje in najbolje ohranjeno gradišče na Madžarskem. Kot pove že samo ime, je bil to sedež Szabolcsa, enega izmed poglavarjev Madžarov, ki so se naselili v Karpatski kotlini. To potrjuje kronika Anonymusa, notarja kralja Bele III. Szabolcs je bil sin Előda, poglavarja enega izmed sedmih madžarskih plemen iz časa osvojitve domovine, kasneje pa je pod njegovim vodstvom nastalo ljudstvo Csák. Tako so grad okoli leta 950 postavili Madžari med zavzemanjem svoje domovine.

Kako si naj predstavljamo gradišče?

Pri gradnji tovrstnih utrdb iz lesa in zemlje so za temelje uporabljali tudi kamen. Leseni tramovi so bili povezani z vejami, prostore med njimi pa so zapolnili z zbito zemljo. To je bila trdna osnova nekdanjih stavb. Obzidje gradišča v Szabolcsu je bilo glede na notranji nivo gradu v povprečju visoko 11 metrov, ob poplavnem območju pa tudi 20 metrov. Z dveh strani ga obkroža reka Tisa, na tretji strani pa so zgradili 7 metrov širok in 3 metre globok kanal ter tako ustvarili umetni otok. Glavni vhod na otok je bil s kopnim povezan z mostom. Na vsakem izmed treh vogalov utrdbe je stal stražni stolp. Danes so vidni le še trikotni zemeljski nasipi, a si lahko kljub temu predstavljate njegovo pravo veličino. Nedaleč od gradu je triladijski samostan, zgrajen v času svetega Štefana, ki je pomemben tudi zato, ker je kralj sveti Ladislav tu leta 1092 imel svojo prvo zakonodajno sinodo. V romanski stavbi je zdaj reformatorska cerkev.

Gradišča iz 11. stoletja

Nekoliko poznejši, a prav tako pomemben je Abaújvár, ki leži ob reki Hernád, svoj razcvet pa je doživel med 11. in 14. stoletjem. Na tem mestu je bila prej rimska naselbina. Sam grad je bil najbrž utrdba, zgrajena na dvignjenem zemeljskem nasipu in ograjena z lesenim zidom, ki je mogoče imel tudi parapet. V 11. stoletju so bile na gradu številne jamske hiše in lesene stavbe za njegove prebivalce. Takrat sta bili edini večji kamniti zgradbi županski dvorec in cerkev, ki jo je bilo treba postaviti po ukazu kralja Štefana, v skladu s takratnim okusom pa so jo zgradili v romanskem slogu. Grad so branili lahki lokostrelci in oklepna konjenica. Tudi grad Borsod je bil zgrajen na dobro branljivi lokaciji ob potoku Bódva in njegovih močvirjih, leži pa na obrobju mesta Edelény. Na enak način sta bila zgrajena tudi gradova v Domonyu in Gyönygyöspati.