Ob južnem in jugovzhodnem vznožju gorovja se na dolžini 87 kilometrov in na 5500 hektarjih razprostira znani Tokaj-Hegyalja. To je prvi zaprti vinski okoliš na svetu, in sicer od leta 1737, Unescov odbor za svetovno dediščino pa ga je leta 2002 dodal na seznam svetovne dediščine. Vinski okoliš ima 27 naselij, med katerimi je slikoviti Hercegkút ter njegovih 195 kleti v dveh nadstropnih nizih, eden je v Kőporosu, drugi pa na griču Gombos.
Koliko hiš, toliko kleti
V tej 270 let stari švabski vasi ima domnevno vsaka družina še danes svojo klet. Nemški naseljenci, ki so semkaj prišli leta 1750, so se sprva naselili na mestu današnjega kletnega niza na griču Gombos. V hribovitem kraju, ki je bil takrat v lasti princa Trautsona, so se utrujeni popotniki zatekli v podzemne jame in nanje zgrajene lesene kolibe, kjer so živeli drug ob drugem v veliki bratski ljubezni. Kasneje so zgradili kamnite hiše in začeli kultivirati to področje. Tu živeči ljudje so hitro obvladali kulturo grozdja in vina ter v kratkem času postali iskani vinarji. Grozdje, pobrano v vinogradih v bližnjem Kőporosu in na griču Gombos, so predelali v kletnih nizih, zgrajenih na obrobju vasi, vino pa je zorelo v kleteh, vklesanih v riolit, v sodih iz Gönca in Szerednyeja. Še ena posebnost vinskih kleti na griču Gombos je, da so bile zgrajene ena nad drugo v štirih vrstah, njihovi vhodi pa so enakomerno trikotni. Prehodi, ki se začnejo za kamnitimi trikotniki in so dolgi do štirideset metrov, so dvo- ali trivejni in pod površjem tvorijo večnadstropni kletni sistem – tu še danes zorijo svoja vina znani in pomembni kletarji.