Vinska regija Tokaj

Tradicija pravi, da je Ludvik XV. vino aszú iz Tokaj-Hegyalje poimenoval kralj vin in vino kraljev, zelo rada pa naj bi ga imela tudi Mozart in Goethe. Izleta nikakor ne smemo končati, dokler ne poskusimo kozarca šipona ali aszúja v neponovljivem ozračju sto let stare vinske kleti, medtem ko poslušamo zgodbe vinarjev iz Tokaja, Mádija ali Erdőbénya. Eno najbolj edinstvenih sladkih vin na svetu, tokaj aszú, lahko drzno imenujemo čudež narave. Za pridelavo tega vina je bistvenega pomena nastanek plemenite plesni, ki jo olajša nastajanje jesenske meglice. Jesensko sonce je obenem pomemben dejavnik, ki omogoča, da se grozdje suši in se v njem koncentrira sladkor in druge dragocene snovi, kar daje vinu edinstven značaj. Na trgatvi se dragocene prezrele jagode zbirajo ločeno in nato namočijo v ustreznem deležu mošta ali osnovnega vina istega letnika. Po stiskanju in fermentaciji se po nekaj letih zorenja rodi vino aszú z enkratnim okusom.

Enotnost območja, ki je bilo ohranjeno že stoletja, je zagotovljena z njegovo edinstveno, bogato zgodovinsko dediščino, raznolikostjo kamnin in tal, posebno geografsko lego, objemom stotih neodvisno delujočih vulkanov, ugodno mikroklimo in edinstvenostjo vinogradov in sistemov vinskih kleti. Zahvaljujoč kombinaciji vsega naštetega je tokajsko vino postalo svetovno znano, zlasti tokaj aszú, vse bolj pa se uveljavljajo tudi suha vina z izjemno bogato vsebnostjo. Dve glavni sorti v Tokaju sta šipon in hárslevelű, pa tudi rumeni muškat, kabar, zeta in kövérszőlő. V Tokaju poleg vinarstva živi tudi pomembna tradicija sodarstva. Hrast kitnjak, ki raste v gorovju Zemplén, je odlična surovina za izdelavo sodov, zahvaljujoč kateri je »zemplénski hrast« že dolgo znan v mednarodnem vinskem svetu. Erdőbénye, »dolino sodarjev«, odlikuje negovanje in ohranjanje te stare obrti. Vinski okoliš se nahaja na Unescovem seznamu svetovne dediščine od leta 2002 kot zgodovinski vinski okoliš Tokaj-Hegyalja.