Tokajski vinski muzej svetovne dediščine se nahaja ob sotočju rek Tise in Bodroga na severu Madžarske, od Budimpešte pa je oddaljen 2,5 ure vožnje. Ta ustanova je hkrati razstavni prostor in muzej vinskih okolišev pod okriljem svetovne dediščine, kjer spoznate njihovo zgodovino, kulturo in sama vina. Muzej je bil urejen v stari zapuščeni mestni »pivnici« v bližini nekdanje sinagoge. Glavno vlogo ima seveda Tokaj-Hegyalja in tukajšnje vinogradništvo. Vinski okoliš predstavi interaktivna razstava, ki si jo lahko ogledate peš, s kolesom ali avtom, ne da bi zapustili stavbo. Po okolici se lahko peljete tudi z majhnim avtomobilom ali se dvignete nad Tokaj s cepelinom. Tega sicer ne bi mogli storiti, toda zahvaljujoč posnetkom iz zraka je tu zlahka možno celo to! Poleg vina iz edinega madžarskega vinskega okoliša, ki je na seznamu svetovne dediščine, lahko tu okusite še specialitete z avstrijskih, francoskih, nemških, italijanskih, portugalskih in švicarskih vinorodnih območij. Odkrivali jih boste s pomočjo trgovine z aromami, zbirke začimb in vinske lekarne!
Vinski muzej Tokaj
Ta ustanova je hkrati razstavni prostor in muzej vinskih okolišev pod okriljem svetovne dediščine, kjer spoznate njihovo zgodovino, kulturo in sama vina.
V muzeju ne bo dolgčas niti ljubiteljem tradicionalnih razstav: v trinadstropni stavbi Muzeja Tokaj je na ogled tudi zbirka o lokalni zgodovini ter najdbe, ki doslej še niso bile pokazane javnosti. Tako ob vinskem okolišu spoznate tudi preteklost tega področja. Izvedeli boste, kako nastajajo lokalne vinske specialitete, kot so tokaj aszú, tokaj máslás, tokaj fordítás, tokaj szamorodni in različne tokajske esence. Kaj daje vinu značilen tokajski okus? Zakaj vinarji iz tega okoliša ne bi zamenjali žlahtno gnilih grozdnih jagod, ki jih je napadla Botrytis cinerea, s kavnimi zrni, ki jih je prebavila afriška cibetovka?
Veste, katerih šest avtohtonih in uradno določenih sort grozdja je dovoljeno gojiti na tem območju?
Če ne, vam jih zaupamo: šipon (le-ta predstavlja 60 odstotkov tukaj rastočega grozdja), hárslevelű (skupno 30 odstotkov), muškat ottonel, kövérszőlő (avtohtona tokajska sorta), cabaret in zéta (le-te skupaj predstavljajo 10 odstotkov). Šipon je tako značilna sorta tega okoliša, da znana avstrijska steklarna Riedel izdeluje kozarce posebej za tokajski šipon. To vino naj bi bilo tako edinstveno, da kozarci zahtevajo povsem drugačno obliko, kot za druga vina. Seveda se poleg navedenih pojavljajo še manjši nasadi: tu rastejo tudi chardonnay, traminec, sauvignon blanc, sivi pinot, zenit, demjén, purcsin, kadarka, gohér, bakator in rózsaszőlő. Vendar so to bodisi redke zanimivosti bodisi sorte za vinske mešanice, ki jih radi uporabljajo pri pripravi tako imenovanih vin cuveé.
Če že govorimo o mešanicah, tukaj izveste, s čim je najbolje združiti znamenite madžarske jedi, kot so ocvrta gosja jetra (hladna), golaž, ribja juha, polnjeno zelje, piščančji paprikaš z žličniki, somov paprikaš, testenine s skuto, divjačina z divjimi gobami, jajčna solata z žličniki, somlojski žličniki in celo »bobnasta« torta doboš (ja, mi pijemo vino tudi ob sladicah!) Veste, da je Royal Tokaji Essencia 2008, ki se prodaja za približno 40 tisoč dolarjev, najdražje vino na svetu? Royal Tokaji je pripravil le za 20 buteljk te vinske specialitete, saj lahko pri tem postopku iz enega kilograma prezrelih grozdnih jagod pridelajo le eno čajno žličko tega vina! James Carcass je za to vino oblikoval posebno 1,5-litrsko embalažo. Vsaka buteljka je ročno izdelana, zato ni niti dveh enakih. Vse o kakovosti tokaj aszúja v buteljki pove, da rok uporabe vina poteče leta 2300. Ker tako dolgo ohrani kakovost, je neverjetno priljubljen pri zbiralcih, zato lahko njegova cena le še zraste. Tako je že več kot polovica buteljk dobila lastnika. V muzeju boste slišali še marsikatero drugo zanimivost, če boste le dovolj radovedni. Poleg stalnih so zmeraj na ogled še začasne razstave o tem vinskem okolišu. V okolici pa naletite še na druge znamenitosti: v osrčju patinastega mesteca, le lučaj od vinskega muzeja, se nahaja kulturni in konferenčni center, čigar zgradba s tipičnim pročeljem v mavrskem slogu, z litoželeznimi stebri, galerijo in barvnimi stekli ne more zanikati svoje preteklosti: to je bila sinagoga, duhovno in kulturno središče judovskih trgovcev, ki so imeli pomembno vlogo pri širjenju tokajskih vin, saj so to plemenito pijačo stoletja prodajali po vsem svetu. Nekaj drži kot pribito: izleta ne načrtujte samo za en dan, saj družba vin kar zahteva, da tam prespite. Nič bolj sproščujočega ni kot lahkoten poletni večerni sprehod po obrežju Tise, kjer lahni vetrič ublaži rdečico z vinom ogretega obraza.