Vinske regije

To področje leži na skoraj enotnem gričevnatem območju Mecsek-alje in hribovja Villány, za katero je značilno veliko sonca ter močna sredozemska mezoklima. 

Tokaj in okoliških 26 naselij tvori vinsko regijo, katere naravne meje so Sátor-hegy, Kopasz-hegy, Tisa in Bodrog. Šteje se za ločeno vinsko regijo, saj ima številne posebnosti, kot je lokalno podnebje, za katero se lahko zahvali zaščiti gorovja Zemplén in ki spodbuja prezrelost grozdja, pa tudi mokrišča, ki jih tvorijo reke.

Edinstvenost te vinske regije na Gornjem Madžarskem je, da se nasadi običajno nahajajo na višini 200–300 metrov, na visokih planotah ali blagih pobočjih, na hribu Nagy-Eged pa grozdje raste na višini 500 metrov. Posledično na podnebje te vinske regije vpliva Severno sredogorje, ki ga ščiti pred vetrovi. Tu so značilna gorska tla, kot so vulkanski riolitni tuf, andezit, puhlica in rjava gozdna tla. 

To ravninsko področje v oklepu Donave in Tise, ki ima peščena tla, značilna za Veliko madžarsko nižino, slovi po svojih lahkih vinih z manj kisline. Tu prevladuje celinsko vreme, a zaradi ravnega terena in kremenčevih tal temperatura zelo niha: poletja so vroča, hladnim zimam pa pogosto sledijo spomladanske zmrzali.

Okolje Blatnega jezera je še posebej ugodno za vinograde. Blatno jezero (Balaton) kot največje jezero v Srednji Evropi proizvede veliko odsevne sončne svetlobe ter poskrbi za ustrezno vlažnost in hladnejša poletja – tako ustvari sebi lastno mezoklimo. Kotlino Blatnega jezera obkrožajo bližnje gore, s severa Bakony, ki jo ščiti pred hladnimi vetrovi, ter Zalsko in Somógysko gričevje. 

Ko danes pomislimo na to regijo, je pogosto ne povezujemo z vinom in vinorodnimi okoliši, čeprav je imela skozi stoletja veliko povezav. Trgovske poti na zahod in struga Donave so temu delu države dajale velik pomen, zato ni naključje, da je bil razvojno vedno pred ostalimi madžarskimi regijami.